Aktiven pristop k eko-politiki
Odbor Državnega zbora za okolje in prostor se je danes seznanil z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb.
Na tiskovni konferenci so stališče izrazili predstavniki koalicijskih strank SD in Zares.
Dr. Pavel Gantar, predstavnik poslanske skupine Zares, je poudaril: “Državni zbor želi s to deklaracijo poslati vladi in domači ter mednarodni javnosti jasno in močno politično sporočilo, da želi in pričakuje, da bo Republika Slovenija v tednih pred srečanjem v Kopenhagnu, ki bodo najbolj vroči in razburljivi, raje zagovarjala in uveljavljala bolj ambiciozno strategijo in ne šibkejše, prepletene z mnogimi kompromisi, ki bi jo lahko ošibili.”
Povedal je, da Državni zbor vladi sporoča, da jo podpira, ker je to prav in dobro – ne le zaradi globalne in moralne odgovornosti do problematike klimatskih sprememb, spremenjenih pogojev življenja ljudi na Zemlji, pač pa tudi zato, ker bo spopadanje s klimatskimi spremembami poganjalo tudi tehnološki in gospodarski razvoj v desetletjih pred nami, ko bomo prehajali v stanje nizkoogljične družbe. “Če ne bomo postavili prave cene povečevanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje, bomo izgubili kompas, ki bo usmerjal naš gospodarski in tehnološki razvoj. Ne gre le za moralno vprašanje in zavezo – seveda tudi za to -, pač pa tudi za ekonomsko in politično zavezo, da ta generacija ne naredi napake, s katero bi prihodnje generacije oropala prednosti razvoja tehnologije in novih razvojnih poti. Menim, da je Deklaracija dobro in prodorno oblikovana, v državnem zboru bo našla podporo in prepričan sem, da bodo v ponedeljek na kolegiju vodje poslanskih skupin to deklaracijo uvrstili tudi na novembrsko sejo Državnega zbora, kar je prav. Deklaraci ima svoj pomen le, če je sprejeta pred konferenco Kopenhagnu.“
Že pred letom sem v časupisu zapisal misel, da sta si gospodarska kriza in podnebne spremembe sestri, ki imata skupnega očeta z imenom pohlep.
Gospodarski razvoj, ki temelji na potrošniški družbi (potrošnja zaradi potrošnje same in ne zaradi potreb)je doživel svoj vrhunec z zgospodarsko krizo. Nobene “šanse” ni, da bi lahko iz krize izšli s takim očetom in potrošnjo, ki je zaradi pristiža in ne realnih potreb ljudi.
Izhod iz gospodarske krize in obarovanje ravnovesja na tem našem planetu (podnebne spremembe so le naravni obrambni mehanizem zemlje na vse škodljive vplive)je mogoč le s spremembami vrednot, ki se bodo odrekle nasilnemu očetu in vsemu, kar je na tem svetu zaplodil, predvsem v izvenzakonskih zvezah.
Hočejo gospodarske in politične elite, ali ne, je v prihodnost mogoče korakati le z razvojem, ki bo temeljil na znanju in ustvarjalnosti kjer bo motiv ljudi ustvarjalni uspeh, varnost in sreča ljudi in ne materialno bogatsvo. V takem modelu družbe in njenega razvoja bi problem podnebnih sprememb izginjal sam po sebi.
Zato mi ni všeč, da se svet odpravljanja negativnih vplivov na podnebje loteva v starem modelu razvoje sveta (neoliberalni kapitalizem), ki je porušil ravnovesje v podnebju in družbi v celoti.
Res je to bolje kot nič. Ne pričakujem pa vidnega uspeha.
Pripomnil bom še to, da izhod iz krize, ki mora temeljiti na znanju in ustvarjalnosti, ne more rešiti vprašanja nezaposlenosti. V dveh treh letih se bo pričela rast DBP, na osnovi znanja in inovativnosti in ne več zaposlovanja ročnega dela. Stopnje nikoli ne bodo take kot so bile (razen, če ne bo za kratek čas zopet zavladal star model, ki nas bi vrnil še za nadstropje nižje). Nezaposlenost je zato potrebno obravnavati kot stalnico v družbi. Polne zaposlenosti ne bo več. Zato je nujno spremeniti socialni model v družbi. Ob tem je vedeti, da imajo tudi “nezaposleni” (ki pač niso v plačanih službah) kaj koristnega početi in tudi ne bo potrebe, da bi bili brez dela ( kažem na UTD o katerem sem tudi že javno pisal). Čez tri leta bo zahteva, da delajo ljudje do 65 leta (delajo v dejavnostih, ki se merijo na trgu) bogokletna, ker bo to največja cokla za razvoj družbe. Vsi pa bomo imeli kaj početi na vseh drugih področjih ustvarjalnosti ljudi in bogatenja družbe.
Gotovo, da imajo Sončeve pege vpliv tudi na ekonomijo, saj človek s svojo dejavnostjo tudi ne dela v kozmičnem smislu nič drugega, kot speminja potencialno energijo v kinetično mnogo hitreje, kot to dela Zemlja sama.
Dokler znantveniki ne odkrijejo še kakšnega planeta, katerega prebivalci počenjajo isto, kot ljudje na Zemlji, bo težko dokazati, da se je človek razvil slučajno, ne pa po božjem načrtu.
Ali bo segrel Zemljo do temperature Sonca po načrtu ali slučajno, je pa tudi čisto vseeno.
V vsakem primeru bo nekoč zmrznila ali eksplodirala.
S človekom ali brez njega.
CO2 je pa sicer hrana za rastline,
Do določene koncentracije in temperature.
Pod 0°C voda zmrzne in je konec, nad 65°C pa se neha presnova in je tudi konec.
Brez velikih gospodarskih sil (ex SSSR in ZDA) in držav v razvoju (Kitajska, Indija, Brazilija, …) ne bo nič. Program in roki, ki si jih zastavljamo (so celo strožje od razvitejših) nas bodo “pokopali”, čeprav je naš globalističen in brezmejni vpliv zanemarljiv. Torej, brez večjih in “perspektivnih” onesnaževalcev, katerim so razviti “uvalili” umazane tehnologije, NIČ NE BO. Nadzor bo seveda spet na strani največjih in najmočnejših tako, da na “odziv okolja” le lahko čakamo. Upajmo na razum tudi drugih izven Slovenije in to je največ, kar lahko naredimo?
Merklova se je pri Obami kr opekla pri okoljski probelmatiki in 2 še sprejemljivih stopinjah…
ZDA pač vse podrejajo zdravstveni reformi 900 miljard $$, vojne v Iraku, afganistanu…Okolje prdie šelel na N tem mestu..
Lp Milan