Če odstremo ves medijski pomp, ki je spremljal pogajanja med socialnimi partnerji ter vlado, zaostrovanja, popuščanja, grožnje z referendumi, retorično skrb za šibke in nemočne, sklicevanje na zdrav razum in kmečko pamet, nam ob dogodkih zadnjih dni in »pet minut pred dvanajsto«, ostane samo zaskrbljenost ob dejstvu, da se je končno nazorno in pred našimi očmi oblikovala koalicija, ki je za ceno odpovedi strukturnim reformam pripravljena sprejeti drastične varčevalne ukrepe, ki bodo poglobili recesijo, povečali brezposelnost in resno okrnili vlaganja v znanost in visoko šolstvo. Oblikovanje dogovora, ki ga spremljamo med socialnimi partnerji in vlado, nakazuje za Slovenijo najbolj neugoden izhod iz krize, in sicer so se za ceno določenih pridobljenih pravic in privilegijev vsi skupaj pripravljeni odpovedati temeljitim in dolgoročno naravnanim spremembam na področju pokojninskega zavarovanja, trga dela, povečanju učinkovitosti javnih služb, predvsem pa zdravstvenih uslug. To, kar se dogaja danes, ima korenine že v referendumski zavrnitvi pokojninske reforme, malega dela in dela na črno. Tako kot tedaj, so se tudi danes zbrali – če govorimo v medijskem jeziku – »levi« in »desni« proti strukturnim spremembam.

V Zares ne sprejemamo vladne argumentacije, da je za drastične varčevalne ukrepe kriva prevelika poraba javnega sektorja, četudi javni sektor ne more biti nedotakljiva svetinja. Opozarjamo, da danes depoziti države pri bankah (BS in poslovne banke) znašajo več kot 3 milijarde evrov, od tega je dolgoročnih približno 1,5 milijarde evrov, kar nedvomno pomeni, da se državni proračun zadolžuje tudi zato, da s pomočjo depozitov vzdržuje likvidnost slovenskega bančnega sistema. Tega pa ne moremo označiti kot javno porabo, saj gre za depozite v zasebni sektor – ne glede na to, da je država v nekaterih bankah večinski lastnik.

V stranki Zares se ne strinjamo s tem, da naj v javnem sektorju – pa naj gre za ožje področje državne uprave in lokalne samouprave ali pa za javne storitve na področju šolstva, zdravstva, socialne varnosti – ostane vse tako, kot je. Vendar bo drastično varčevanje samo zmanjšalo obseg in kvaliteto teh storitev, učinkovitosti pa ne bo povečalo. Zato v Zares vseskozi zagovarjamo reformo javnega sektorja, ki bo povečala učinkovitost in njegovo večjo prožnost pri zadovoljevanju javnih uslug. Brez tega bo Slovenija prisiljena na životarjenje ob čedalje manjših možnostih.

V Zares menimo, da se je vladajoča koalicija lotila sanacije javnih financ na povsem napačen način. Glavni problem, ki ga vidimo, ni preobsežen javni sektor, pač pa prevelika zadolženost gospodarstva in visoka cena denarja, ki si ga morata izposojati tako država kot tudi zasebni sektor. Visoka cena denarja je rezultat dejstva, da Slovenija zaradi nekaterih sistemskih omejitev ni bila sposobna izpeljati nujnih dolgoročnih reform, kot so pokojninska reforma, reforma trga dela (malo delo), zajeti davkov iz vseh oblik dela, zdravstvene reforme pa se niti še ni lotila. Nesposobnost za spremembe je tisto, kar Slovenija potiska na dno in v razvojni brezup.

Zato v Zares menimo, da bi morali vladne ukrepe obrniti na glavo. Sprejeti bi morali rebalans proračuna, ki naj bi bil zmanjšan za približno 0,5 milijarde evrov, in se takoj lotiti pokojninske reforme, reforme malega dela in dela na črno. Vsi ti zakoni bi lahko bili sprejeti še letos do konca leta. Omejitev transferjev iz proračuna v pokojninsko blagajno, blaženje nezaposlenosti skozi alternativne oblike dela in zaposlovanja, vključno s socialnim podjetništvom, bi pomembno prispevalo k vzpostavljanju javno finančne stabilnosti in gospodarski rasti.

Sicer pa, v kolikor bi se zaradi negativnih gospodarskih trendov izkazalo, da zmanjšanje proračunskih izdatkov v letu 2012 za 0,5 milijarde evrov ne bi zadostovalo, dajemo prednost zvišanju DDV pred ukrepi drastičnega varčevanja. Posebej pa nasprotujemo drastičnemu zmanjševanju sredstev za visoko šolstvo in znanost. V tem ne vidimo samo finančnega vidika, pač pa tudi izrazito politično potezo, s katero vladajoča politična struktura slabi tisti družbeno sfero, ki jo ne more politično nadzirati – in to za ceno bodočega razvoja!

V Zares smo naravnost osupli, da je lokalna samouprava, razen nekaterih rezov v transferje občinam, popolnoma izvzeta iz razmišljanja o stabilizaciji javnih financ. Ne samo zato, ker je zadolženost nekaterih občin že kritična, ampak tudi zato, ker se je izkazalo, da majhne občine niso sposobne kvalitetno izvajati nekaterih javnih storitev ali pa so te glede na kvaliteto predrage. V mislih imamo predvsem prostorsko načrtovanje in ravnanje z odpadki. V stranki Zares menimo, da je potrebno reformirati lokalno samoupravo tako, da bi zmanjšali število občin vsaj za polovico, hkrati pa bi morali spremeniti zakonodajo o financiranju občin in njihovo financiranje bistveno bolj opreti na lastne davčne vire. Menimo, da bi bilo treba reformo lokalne samouprave izpeljati do naslednjih lokalnih volitev. Vemo pa, da politična moč sedanje koalicije temelji prav na majhnih občinah, zato tudi ni nobenih možnosti, da bi do takšne reforme prišlo, v kolikor ne bo vsiljena od zunaj.

Ob sistemskih blokadah v političnem sistemu, na katere smo v Zares opozorili že januarja 2011, zadnji dogodki kažejo, da se odpirajo novi problemi, ki ogrožajo demokratično legitimizacijo političnega odločanja in njegovo verodostojnost. Že prepoznani »neoliberalni« destrukciji javnega sektorja (namesto strukturnih reform) se pridružuje še »neokorporativistični« model dogovarjanja, ki temelji na pridobljenih ugodnostih in usodo politike ter s tem tudi nas vseh zapečati še pred zgradbo parlamenta.

dr. Pavel Gantar
predsednik stranke

Predlagane reforme Pahorjeve vlade so bile vsaj zame osebno manj radikalne kot varčevanje zdajšnje vlade, saj predlagano varčevanje neposredno niža prejemke moje družine. Sicer bi bilo varčevanje nujno tudi v primeru če bi bile reforme lani sprejete, vendar ne tako skrajno. Koncept predlagateljev aktualnih varčevalnih ukrepov razumem nekako takole: predlagani ukrepi Pahorjeve vlade so bili preblagi, dajmo svoj lasten narod kar takoj zabiti do konca. Verjetno bi radi zašarmirali frau Merkel in bonitetne agencije. Ali pa se hvalili z dosežki: »V enem letu smo zbili proračunski primankljaj z 6 na 3%.« Ne glede na ceno… Kako bo narod s tem preživel, pa ni pomembno…

Razmišljal sem, kako se bomo v naši družini spoprijeli z dobrim stotakom nižjimi družinskimi mesečnimi prihodki: najenostavneje bi lahko rezali dodatno izobraževanje otrok (športni treningi in druge plačljive izvenšolske dejavnosti). Nato bomo zmanjšali dolgoročno varčevanje. Mogoče bomo šli kaj manjkrat na kakšno kulturno prireditev ali ven na večerjo. Manj krajših počitnic (daljših vikendov za krompirjeve, ali konec šole v kake toplice), manj počitniških programov za otroke. Pri hrani, obleki in drugem potrošnem blagu ni veliko »lufta«. Mogoče bomo za kako leto zamaknili nakup novega (rabljenega) avtomobila. Zimskim in poletnim počitnicam se ne bi radi odpovedali. K sreči verjetno ne bo treba – tako hudo še ni. Če povzamem, znižanemu družinskemu proračunu se najlažje prilagodim na dveh področjih: varčevanje pri izdatkih za otroke in nižje dolgoročno varčevanje. Žalostno. To me spominja na embargo proti Iraku za časa Sadama Huseina, ko je mednarodna skupnost želela kaznovati režim, najkrajšo pa so potegnili običajni ljudje. Pa še to: vsako tako nižanje potrošnje pomeni neposredno nižanje BDP. Vsaj v mojem primeru. Se vlada tega zaveda? Mislim, da tega noče.

Tudi strategija vlade glede varčevanja, zagona gospodarstva, strukturnih reform in uvedbe zlatega pravila se zdi napačna. Zaradi predlaganih varčevalnih ukrepov imamo že sedaj na okopih sindikate in veliko nezadovoljstva med ljudmi. Sedaj so odprli novo temo – zlato pravilo, ki je sindikate še bolj podžgala zaradi groženj z omejitvijo referenduma. Zlato pravilo bo močno omejilo morebitne državne investicije za zagon gospodarstva. Drugo leto vlada predvideva ponovno načeti vprašanje pokojninske in mogoče še drugih strukturnih reform, kar lahko sindikate še bolj razkuri kot trenutni varčevalni ukrepi. Dvomim, da je tak potek dogodkov mogoče obvladovati. Če se vlada že pogaja s socialnimi partnerji, naj da takoj vse karto na mizo. Mnogo bolj smiselno bi bilo se pogajati o vsem skupaj od začetka: varčevanje, strukturne reforme, zagon gospodarstva. Tako bi vsak od pogajalcev imel celovito sliko pred očmi. Projekcije o bodočem proračunskem primanjkljaju bi bile bolj natančne, na podlagi tega pa bi se lažje odločili, kdaj in na kakšen način bi lahko uvedli zlato fiskalno pravilo – brez radikalnih rezov v družbo.

Ko smo že pri radikalnih rezih: zgleda, da vlada ali koalicija želi ravno to. Mimo odmevnih ekonomsko-socialnih ukrepov se je vlada pod krinko krize lotila tudi preurejanja države po svoji podobi (predvsem po podobi SDS). Ukinjanje raznih uradov in inštitutov, kadrovske menjave, selektivno praznovanje (in ukinjanje!) državnih praznikov, posegi v tožilstvo… Ob sestavi vlade so se slišale floskule o izogibanju ideološkim temam, iskanju konsenza, bla bla bla… Spomin nekaterih je zelo kratek. In načelnost drugih zelo selektivna. Vlada, ki deluje na tak način, nima legitimnosti in moralne avtoritete uvajati tako radikalne ukrepe, ki posegajo zelo neposredno v osebno življenje slehernika.

In za konec povsem pragmatičen nasvet vladi: uvedba vseh predvidenih ukrepov naj se zamrzne, dokler jih ne uskladi vsaj z opozicijo (s sindikati jih očitno ne more uskladiti). S tem bi imeli ukrepi vsaj nekoliko večje možnosti za »preživetje« na referendumu.

Marko Jelinčič

Kaj si jaz o tem mislim? Levica- kaj je to pravzaprav danes , v tem kriznem času izgubljenih vrednot iz preteklosti ? Jaz sem po svoji osnovni svetovnonazorski opredelitvi prej na strani levice kot desnice. Kaj pomeni, pravzaprav biti levičar danes? A, je biti levičar to, da imaš poglobljen občutek za ljudi, tiste ljudi, ki so danes glavni nosilci bremen te gospodarske in finančne krize? Če je tako, potem sem levičarka. Imam rada preproste in nemočne ljudi, pod le enim pogojem: da so dobri in pošteni. V tem primeru sem in bom vedno na njihovi strani. In če se ne morem strinjati z krivično porazdelitvijo družbenega bogastva- a, sem zato levičarka? – če je tako, potem mi ni prav nič nerodno, če mi dajejo to nalepko. Skrbi me situacija zaradi mladih, ki so prav tako na udaru in koliko časa bo to še trajalo. Imam dve hčeri in vnuka in ne samo zaradi njih, tudi zaradi vseh ostalih mi ni vseeno. Če bomo prodali še zadnje ostanke družbenega premoženja – kako bomo potem ohranili svojo gospodarsko in politično suverenost? Spoštujem NOB-oho, to pa je zagotovo levičarstvo! In še bi lahko naštevala, ampak treba je narediti črto in končati.

Tako, dragi Zaresovci, ugotovili ste , da sem glede na povedano, prav gotovo levičarka in če to nisem, kaj potem sem? Zdaj, pa sami presodite, če me še hočete imeti za članico! Sem pa tudi liberalna- najvišja vrednota mi je svoboda ( vive la liberte! ) – torej: svobodni trg-ja, ampak neka regulacija vendar mora biti! In da se vsak človek sam odloča o svojem življenju-kako preživeti in s kom in na kakšen način- v tem sem liberalka. Kaj pa še pomeni biti liberalen- povejte svoje še vi!

Gregor Golobič- kot vedno, je pametno in preudarno analiziral nastanek in razvoj te krize. In dal recepte npr: predlagati EU podaljšanje roka , v katerem naj bi Slovenija zmanjšala javnofinančni dolg. Takega mnenja so sedaj tudi sindikati, civilna združenja pa tudi nekatere izven parlamentarne stranke. Le vlada misli drugače-da je treba odpraviti dolg v dveh letih in to brez nekih nujnih investicijskih vlaganj v razvojne projekte ter brez takojšnje in nujne izvedbe temeljnih strukturnih reform, ki so bile od te vlade zavrnjene. Gregor Golobič je dal tudi pobudo za pripravo nove družbene pogodbe. Res je, napočil je čas za kaj takega!

Podpredsednica stranke Cvetka Ribarič Lasnik je spregovorila o nadaljnji gradnji bloka 6 TEŠ- o tej temi pa je v Sobotni prilogi Dela (7.4.) napisal Bogdan Biščak odličen članek. Rekla bi naslednje: B. Biščak-nekdanji sekretar stranke je načitan, razgledan in pameten človek. Ne dam prav tistim, ki so ga kritizirali. Jaz ga vidim zelo pozitivno in sem vesela, da je član te stranke. Ima verjetno svoje napake, pa vas vprašam, kdo jih nima? Za članek mu čestitam in ga prosim, da še kdaj kaj napiše-ker piše pa dobro-v tem tekstu ni niti malo neke politične nestrpnosti, piše le o dejstvih, brez sovražnosti do akterjev, ki podpirajo ta projekt. Njegova pripomba, da odločitve, ki tako daljnosežno posegajo v našo prihodnost, ki nas soočajo z našimi etičnimi merili, ne bi smele ostati v domeni gospodarstva in znanosti, je zelo na mestu in bi jo bilo vredno upoštevati. Na konvenciji je BB spregovoril o ključnem vzroku oz. izvoru te krize: o nepravični prerazdelitvi ustvarjenega družbenega in naravnega bogastva (povedala sem po svoje, naj me BB popravi!). In tudi jaz mislim, da je to največji problem.

Seveda so govorili še ostali: Ivo Vajgl, ki je imel izredno zanimiv govor: npr. kaj sprašujejo in kako komentirajo parlamentarci v evropskem parlamentu v zvezi z našim predsednikom vlade. Ta naš Vajgl je odličen evropski poslanec, moder in politično trezen in zrel človek, zelo preudaren pa tudi odločen. In enako bi rekla za Franka Jurija, ki se še vedno zavzema za mir v svetu in se vedno oglasi, ko so ogrožene pravice ljudi in narodov. F. Juri je zelo senzibilen glede teh vprašanj (to velja tudi za Vajgla) in vedno slišimo njegov glas , ko so le-te kršene. Majda Širca, ki je spregovorila o prostorih svobode, ki se ožijo in ki jih bomo pogrešali, je prav tako imela zanimiv govor.

Na koncu, bi omenila Vita Rožeja, podpredsednika stranke, za katerega sem dala izjavo, da je moj vzor. Res, Vito, si moj vzor, zelo cenim tvoj pogum, energično zavzetost in osebno angažiranost, pa tudi samozavest ter dobre ideje. Moram pa sedaj vseeno dodati: cenim tudi vse ostale. Krivico delam npr. Tadeju Slapniku, ki se tudi zelo angažirano bori za socialno podjetništvo-ki je velika stvar za Slovenijo v teh kriznih časih-berem Delo, o tem velikem projektu. In še vedno cenim prejšnje vodstvo, seveda tudi sedanje in vse tiste člane, ki so iskreni in pošteni v svojih prepričanjih in v odnosu do drugih in do ciljev, ki jih imajo pred seboj. Vsi ti so mi vzor.

Mene moti le sovraštvo, nestrpnost in sebičnost, pretirana požrešnost in včasih nespametna trdovratnost. Vse drugo se da prenesti.

Nasvidenje, naslednjič!

Elizabeta Živkovič

V zvezi s t. im. povezovanjem na levici je dr. Gantar o tem uvodoma dejal, da „ravnamo previdno, po načelu, da koga je pičila kača, se boji zvite vrvi. Slabe izkušnje, ko smo bili dobrih deset dni pred volitvami leta 2008 dobesedno porinjeni v levi trojček, pozneje pa se je pokazalo, da so med nami velike razlike – tako v dojemanju krize, načinu reševanja, vlogi bank …vse to je pripeljalo do tega, da smo izstopili iz vlade in pravzaprav povzročili parlamentarno in politično krizo in navsezadnje predčasne volitve. Do tega povezovanja na levici imamo določeno zadržanost. Kar pa zadeva pobudo Zorana Jankovića, pa je v politični javnosti bolj odmevalo to, kdo ni prišel na sestanek, pa čeprav je bil povabljen, kot pa to, kaj se je tam dogajalo. Glavna vest je pravzaprav bila, da tam ni bilo SD in predsednika Boruta Pahorja.“.

Gantar se je ob tem pošalil, ker Zares ni parlamentarna stranka (v Sloveniji, ne pa tudi v Evropi), da bi Zoranu Jankoviću svetoval, če je zares hotel, da bi se sestanka udeležil Borut Pahor, „bi moral na ta sestanek povabiti tudi Janeza Janšo in Borut Pahor bi gotovo prišel.“. Nadaljeval je: „Ti prestižni boji, kdo je prava levica in kdo ne, nas v Zares ne zanimajo, še posebej zato, ker se sami nimamo za levičarsko stranko, čeprav nas tja uvrščajo, smo bolj utemeljeni na liberalni tradiciji in z veseljem prepuščamo boj za dokazovanje, kdo je levica in kdo je prava levica, drugim.“.

Gantar je pojasnil, da so se na sestanku pri Jankoviću jasne razlike med sodelujočimi pokazale pri vprašanju TEŠ 6 – le pri TRS in Zares TEŠ 6 odločno nasprotujemo ne glede na to, da so možnosti za ustavitev projekta majhne.

V zvezi z Jankovićevim predlogom o treh možnih oblikah sodelovanja na levici – projektno, programsko in na način skupščine, smo v Zares jasno povedali, je pojasnil Gantar, da smo za projektno sodelovanje, torej na konkretno dogovorjenih projektih in ciljih, po vzoru akcije za Družinski zakonik.

Gantar je ob tem dejal. „Če se bodo pojavili podobni projekti, bodisi vezani na civilno družbo ali pa na izvajanje oblasti, smo mi tu pripravljeni sodelovati. Za drugo ni ne potreb in ne pogojev. Posebej bi poudaril, da se bo oblika dela Zares, po tem ko se je konsolidiral na zadnji konvenciji in se odločil, da gre naprej samostojen, spremenila. Naša naloga je zdaj druga, naša naloga je, da poskušamo poiskati bolj trajne, bolj prepričljive koncepte o tem, kako naj se Slovenija razvija. Naša naloga je, da sodelujemo s civilno družbo, naša naloga je, da mnogovrstnost pobud civilne družbe in alternativ prevedemo v politični jezik“.

V zvezi z varčevalnimi ukrepi je predsednik Zares dr. Gantar med drugim dejal: „Ključni problem, s katerim se Slovenija danes srečuje, je, da se mora zadolževati, kar tudi ni edini problem. Glavni problem je, da je cena denarja, ki si ga izposojamo, visoka, in sicer zato, ker je po padcu reform sledil tudi padec verodostojnosti Slovenije.“.

Opozoril je, da „vlada Janeza Janše ne bi smela reči, izvedimo najprej varčevalne ukrepe, potem bomo pa šli na reforme. /…/ Naše mnenje je, da bi morali načrte oziroma zakone, ki se nanašajo na pokojninsko reformo, malo delo in preprečevanje dela na črno – to so trije zakoni, ki so padli, poskušati na novo uskladiti s socialnimi partnerji in jih, če se le da, vložiti v parlamentarno proceduro takoj, ko pade moratorij s ciljem, da je pokojninska reforma sprejeta do konca leta.“

Kot je v uvodnem nastopu med drugim poudaril predsednik stranke dr. Pavel Gantar, Slovenija danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje politično izbiro in program, ki ga ponuja stranka Zares. Zato smo odločeni, da politično pot nadaljujemo samostojno, pri čemer smo pripravljeni sodelovati s tistimi strankami, ki imajo podobne vrednote in cilje. Naš cilj je takšna Slovenija, ki temelji na svobodi in solidarnosti, na odprtosti in ne na kulturi strahu. Cilj stranke je seveda tudi vnovičen vstop v državni zbor. S svojim delovanjem bomo skušali prevajati relevantne civilno-družbene pobude v politično sfero in politični jezik. Pokazali bomo, da obstaja realna in pozitivna alternativa vladni politiki, kakršni smo priča danes.

Sedanja vlada se je lotila reševanja gospodarske in politične krize na usodno napačen način, je opozoril Gantar in dodal, da danes vsi plačujemo ceno za neuveljavljene reforme pred letom dni. Prav tisti, ki so nujne reforme preprečili, zdaj ponujajo recepte, s katerimi bodo socialno državo uničili namesto preoblikovali, gospodarstvo pa potisnili v še globjo recesijo, namesto da bi vzpostavili okolje za njegovo oživitev in trajnostno rast. Žal tudi parlamentarna opozicija ne opravlja svoje vloge, saj ne predlaga alternative in drugačne poti.

Odpraviti je treba politične in gospodarske blokade, ki Slovenijo potiskajo v vse globjo krizo, vendar na povsem drugačen način, kot se je tega lotila vlada. Po Gantarjevih besedah največji problem slovenskega gospodarstva ni prevelika javna poraba, temveč vsesplošna zadolženost in nelikvidnost gospodarstva ter omejena posojilna dejavnost bančnega oz. finančnega sektorja.

Na zgrešeno protikrizno politiko EU je opozoril Gregor Golobič. Da lahko porabiš samo tisto, kar imaš oz. ustvariš, po njegovih besedah ni le zgodovinsko oz. razvojno neresnično, ampak je tudi prazna mantra, ki jo ponavljajo tisti, ki so zapravili milijarde tujega denarja. Evropa, s podporo evropski politiki pa tudi Slovenija, se z osredotočanjem na zniževanje javnega dolga izogiba reševanju problema tam, kjer je nastal. Danes se preprosto pozablja, da se javni dolg v Evropi ni povečal zaradi neodgovornega ravnanja vlad, ampak zaradi nujne sanacije uničujočih posledic neodgovornega ravnanja zasebnega sektorja. V večjem delu Evrope se je tako z ogromnimi javnimi sredstvi reševalo finančne institucije, je med drugim izpostavil Golobič.

Po njegovih besedah ne smemo pristati na podobo EU kot grožnje z zunanjo prisilno upravo. »EU ni samo nemško-francoski vlak, ki mu je brezrezervno salutiral prejšnji predsednik vlade Borut Pahor, pri čemer s svojo ‘pridnostjo’ glede fiskalnega pakta ta servilni pristop izkazuje tudi nova Janševa vlada. Slovenija bi morala v Evropi podpreti in okrepiti tiste kritične glasove, ki se vse bolj zavedajo, da prevladujoča in zapovedovana evropska doktrina reševanja krize ni recept za grenko zdravilo, ampak odmerek strupa, ki zgolj poglablja recesijo ter vodi v socialni in politični kaos. Fiskalna konsolidacija ne more biti sama sebi namen, ampak je smiselna samo, če je v funkciji zagotavljanja varnosti čim večjega števila ljudi, v prvi vrsti njihovih zaposlitev in razvoja. Zato sprememba paradigme ne pomeni preproste opustitve tega cilja, pač pa ustrezen in razumen zamik oz. njegovo uravnoteženje z drugimi ukrepi, ki merijo na zdravo rast, in so zunaj kratkoročnega horizonta navidez vsemogočnih ‘finančnih trgov’,« opozarja Golobič.

Stranka Zares zato ponovno poziva k bistveno aktivnejši vlogi Slovenije pri oblikovanju korenite spremembe protikrizne politike EU. Minimalni cilj znotraj tega angažmaja mora biti podpora in dogovor o razumnem podaljšanju roka, v katerem naj bi Slovenija zmanjšala javnofinančna neravnotežja – seveda ob pogoju predložitve nedvoumnega in zavezujočega programa razvojne preusmeritve. Slednje pa je ključna naloga doma: priprava nove družbene pogodbe. To pa je mogoče samo na podlagi resne in (bolj kot samo klasične udeležence socialnega dialoga) vključujoče razprave na podlagi argumentov, brez logike moči ali strašenja.

Podpredsednica stranke Cvetka Ribarič Lasnik pa je predstavila resolucijo z naslovom Zares proti izgradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, pri čemer je med drugim poudarila, da je – poleg okoljskih in energetskih vidikov – pri vprašanju izgradnje šestega bloka TEŠ za nas ključna logika klientelistično korupcijskega dogovarjanja, ki je možna le, če stroške naprtimo v breme davkoplačevalcev. In če bo ta logika uspela na primeru šestega bloka, ni nobenega razloga, da se kot primer »dobre prakse« razširi na vse podobne velike projekte.

V Zaresu ne pristajamo na politiko, ki se ob opozorilih o škodljivosti projekta obrača stran in z neukrepanjem postaja talec energetskih lobijev, ki se kockajo z našo energetsko prihodnostjo. Ne pristajamo na toleranco, ki jo politika kaže do korupcije. Kljub temu, da so bili vsi podatki o možni korupciji znani, je vlada podprla državo poroštvo in se zadovoljila z govoričenjem o odgovornosti, ki da jo bo zahtevala. S tem je pokazala, da je, ko gre za velike vsote, pripravljena pristati na posledice koruptivnih dejanj (v tem primeru na višjo ceno investicije).

V Zaresu vztrajamo pri zahtevi gibanja Ustavimo TEŠ 6 po  šestmesečnem moratoriju na nadaljevanje izgradnje in neodvisno presojo tega projekta, po kateri naj se vlada in parlament odločita, kako naprej. Pomemben del tega procesa je tudi sprejetje trajnostnega energetskega scenarija.

Resolucija-o-usmeritvah-za-delovanje-stranke-31.3.2012

Resolucija-Prioriteta-je-boniteta-ljudi-31.3.2012

Zares-proti-izgradnji-šestega-bloka-Termoelektrarne-Šoštanj-31.3.2012

Po bolečem porazu na državnozborskih volitvah, je rezultat, ki ga je dosegel Vito in z njim stranka Zares v Ljubljani prvo in ne edino znamenje ponovnega vzpona stranke in razlog za optimizem, da se bomo z odpiranjem pravih tem ponovno uvrstili med relevantne in upoštevanja vredne politične igralce na slovenskem političnem prizorišču. To je izvrsten obet pred prihajajočo konvencijo stranke prihodnjo soboto na Otočcu!
Vito je stranko Zares ponovno vrnil na politični zemljevid Slovenije!

dr. Pavel Gantar

že nekaj časa poteka čistilna akcija OČISTIMO SLOVENIJO. Akcija je mobilizirala velik del državljank in državljanov Slovenije, da tudi sami storijo nekaj za okolje v katerem živimo. Veseli me, da so nekatere naše članice in člani vključeni v organizacijske in logistične dejavnosti, ki omogočajo to vseslovensko akcijo. Ta akcija ne pomeni samo odstranitve odpadkov iz divjih odlagališč, pač pa tudi pomeni močan premik v zavesti vseh nas, da se ne smemo brezbrižno obnašati do okolja in narave katere del smo.

Kot veste sta skrb za okolje in politika trajnostnega razvoja vgrajeni v jedro našega političnega programa, zato to akcijo seveda podpiramo in vas tudi POZIVAMO, da se je udeležite v čim večjem številu!

Vse napotek boste našli na spletnem mestu www.ocistimo.si.

Dr. Pavel Gantar
predsednik

Vljudno vas vabiva na

7. konvencijo stranke ZARES – socialno liberalni, ki bo

v soboto, 31. marca 2012, od 14. ure dalje,
v Hotelu Šport, na Otočcu (dvorana Optimus).

Svet stranke je določil naslednji predlog dnevnega reda:

1. sprejem poslovnika konvencije;
2. imenovanje delovnih teles konvencije;
3. predlog izhodišč stranke za delo v zunajparlamentarni opoziciji;
4. predlog sprememb statuta stranke.

V pričakovanju Vaše udeležbe Vas lepo pozdravljava,

dr. Pavel Gantar
predsednik Zares

mag. Andreja Škrabec
predsednica Sveta Zares

Gradiva za konvencijo:

Poslovnik konvencije-predlog (.pdf, 50kb)

(opomba: predlog poslovnika je pripravil svet stranke dne 21.03.2012)

Statut Zares-socialno liberalni-predlog sprememb (.pdf, 200kb)

(opomba: predlog statutarnih sprememb je pripravil svet stranke dne 28.03.2012)

Resolucija o Teš 6-predlog (.pdf, 50kb)

Dodatna ponudba za udeležence (.pdf, 30kb)