Komentarji na: Izjava ob 1. maju – prazniku dela

Avtor: matjaž

matjaž — Fri, 29 Aug 2008 23:38:53 +0000

Robert, človek, ki konec avgusta komentira prvomajsko izjavo pa mora res imeti težko življenje. Zato ne preseneča zagrenjenost in zloba, ki dežuje iz vašega komentarja. Predlagam vam nekaj dopusta, da si odpočijete (med počitkom lahko komentirate še kako junijsko izjavo Golobiča), si privoščite kaj zabave in morda boste o drugih sodili tako prizanesljivo, kot sodite o sebi. Človek, ki daje tako negativne sodbe o bližnjem, mora namreč imeti briljantno mnenje o sebi.

Avtor: robert

robert — Fri, 29 Aug 2008 22:08:27 +0000

Dragi g Golobič!
V Sloveniji je dandanes možno vse, tudi to , da znate mogoče celo vi priti na oblast….
Vi , ki ste po mojem stranka hinavcev in hipokritov, in nič se ne čudite , da je praznik dela izgubil svoj sijaj, saj verjetno še v življenju dneva niste pošteno delali.
Vi, gospod G. (G. po ameriško tudi zvodnik), po dolgih letih prihajate znova v politiko skozi ta velika vrata, vendar tisti, ki nam poštenje in delo v Sloveniji nekaj pomeni, dobro vemo, zakaj ste se umaknili.
Ne trdim, da nekateri vaši člani niso sposobni, kajti tudi v plevelu včasih najdeš kakšen dober sadež (Lahovnik, Kek, ….),ampak če vi pridete na oblast, no potem bo moja mama imela sigurno plačo namesto sedanjih 450 EUR, 350 EUR.
Če pa že – bog ne daj – pridete na oblast, razmislite o odprtju urada za ignoriranje malih ljudi, center za samopomoč kapitalistom in ministrstvo za boj proti prenizkim podkupninam.
Na vaši listi kandidira župan, ki je mojster zaviranja razvoja, izogibanja svojim dolžnostim in odkrit lovec na kikle…..
Verjamem, da boste v prvo ugotovili, kdo to je, zato vas iskreno vprašam, ali ste res nova politika?
Po moje ste v 90% borci za svoje ritkogrelne stolčke!!
Pa brez zamere!!!
Malo uspeha vam želi R.

Avtor: Irena

Irena — Thu, 15 May 2008 13:27:58 +0000

Ja, saj je res kar piše.
Močnejši in bogatejši ljudje so lastniki marsičesa, med drugim mimogrede ljudi. Brez izjeme.
Nekaj močnih je še vedno na strani tudi šibkejših.
Ampak zelo, zelo malo…

Avtor: stane

stane — Thu, 15 May 2008 11:16:30 +0000

Zanimivo, o novi družbeni pogodbi razmišlja tudi predsednica LDS.
http://www.finance.si/212906

Avtor: stane

stane — Wed, 07 May 2008 13:42:18 +0000

Države ne umirajo, ker se tudi rojevajo ne, zato pri meni take trditve že nisi našel.

Avtor: Peter Hartman

Peter Hartman — Wed, 07 May 2008 12:55:27 +0000

Aja odgovoril bi morda samo še na eno vprašanje g. Matjaža Jazbeca.
Akteriji “nerazsodnega kapitalizma” kot to on imenuje, Osebno pa bi prej temu rekel popolnoma predviljivega in logičnega, procesa lastninjenja prej družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki in njeno koncentracijo ter razporejanjem kapitala, kar sedaj najintenzivneje poteka v letra 1991 izbranem modelu neoliberalnega kapitalizmu in Demokratični državi Slovenji
SMO VSI BREZ IZJEME!

Avtor: Peter Hartman

Peter Hartman — Wed, 07 May 2008 12:44:50 +0000

Se opravičujem za morda malce čustveno nabito pisanje, a vendar malce me ujezi razprava o človeški humanosti in dojamenju realnosti, saj smo Vsi preveč omejeni sami s seboj. Tako ali drugače. Na vsakem koraku, pa pade človeku, ki ima odprte oči, vanje realnost.
In ta je Če že niso ljudje lačni pa so kljub potrošništvu PODHRANJENI. Standard, najštevilčnejšega srednjega sloja rapidno pada, kljub pisani pločevini, ki zaseda recimo že 1/20 površine naše državice. Neneakopravnost, kot posledica premožnosti na vseh segmentih družbenega življenja rapidno raste. (super novost so dodatna zavarovanja za krajše čakalne dobe v zdravstvu, ali pa famozne zasebne ambulante, ki očitno ne delujejo po tržnih zakonitostih, ampak po načelu, kjer bi očitno SAMOOMEJEVANJE bilo takoj mogoče). Neenakost možnosti že takoj v štartu življenja so neizpodbitna danost, enakopravnost pa le ena izmed parol francoske revolucije. Izobrazba ni dostopna vsem. Popolnoma vse se meri in kupi z denarjem, kljub deklaracijam. Zdravje, življenje, izobrazba, družbeni status, pa čeprav si pred tem zatiskamo oči.
Čas ko se bo človek v našem času in prosoru pogojenem s specifičnim zgodovinskim in etnološkim razvojem, pod vsemi pritiski globalizacije zavedel in dojel pomembnosti sobivanja in medsebojne soodvisnosti vseh in tudi sebe samega in vseh z VSEM, je še zelo daleč. Verjetno ideal kot Komunizem.
In morda zato Stane DRžava še dolgo dolgo nebo umrla.

Avtor: Peter Hartman

Peter Hartman — Wed, 07 May 2008 12:24:11 +0000

Na momente se mi dozdeva, da nekateri malce bežijo od teme, ki je eksistencionalističnega pomena za prihodnjost Slovenije, pa čeprav, nikakor niso napak konstruktivne debate o širši problematki vezani nanjo. Gre predvsem za kompromis med recimo Kapitalom in delom. Samoomejvanje je nova kvaliteta, ki so lahko pojavlja, kot po moje g. Miroslav Prešeren navaja v dveh vidikih. Širšem in ožjem.
Vsekakor je potrebno dajati vzgled. In tega daje Država z vsemi svojimi spremljujočimi dejavnostmi oziroma vsemi sferami, ki niso produktivne. Predvsem v smislu racionalizacije, notranje organizacije, predvsem pa z gospodarnim ravnanjen z zaupanimi sredstvi, odgovornostjo in delitvijo iste usode z vsemi, neglede na notranje samovrednotenje in neko družbeno priznano pomembnost posameznih segmentov, kot so naprimer sodstvo, zdravstvo, šolstvo, javna uprava itd. Bistvo je, da živimo v isti državi in delimo vsi isto usodo v organizirani skupnosti. Tako akademiki kot tudi nepismeni. Primerjave z drugimi ali evropskimi ali neevropski državami so neprimerne saj historično, ertnično, časovno in prostorsko take primerjave, kljub globalizaciji, niso smiselne ali konstruktivne in tudi niso uporabne.
In SAMOOMEJEVANJE nebo prišlo samo od sebe iz neke kolektivne zavesti ali zavesti posameznika.
Na današnji stopnji razvoja je nujno tašno samoomejevanje doseči skozi pozitivne predpise temelječe na kompromisih.
RAZPOREJANJE kapitala, oziroma delitev novoustvarjene vrednosti, je ključnega pomena za obstoj države. Saj le delitev v sorazmerju, ki omogoča DOSTOJNO ŽIVLJENJE IN VSAJ OHRANITEV ŽE DOSEŽENEGA ŽIVLJENSKEGA STANDARDA DRUŽINI Z 8 URNIM DELOM POSAMEZNIKA v 40 URNEM DELOVNEM TEDNU NA RELATIVNO VARNEM DELOVNEM MESTU V POZITIVNIH MEDČLOVEŠKIH ODNOSIH NA VSEH RELACIJAH, OZIROMA POKOJNINO ZA POLNO POKOJNINSKO DOBO, zagotavlja socialni mir, ki dalje omogoča nadaljnji razvoj. To ljudi motivira za vse nadaljnje aktivnosti vključno z vseživljenskim izobraževanjem in veča storilnost. Karkoli druga je kratkoročno vegetiranje, ki vodi v nujne spremembe, takšne ali drugačne.
Kapital vsebinsko s tem ni skregan. Pač pa motivi posameznih lastnikov kapitala. So njihovi motivi VLAGANJA v ponovno oplajanje, ali zgolj bogatenje in usmerjanje kapitala v t.i. Zaklade ali v želji po konkurenčnosti in čimhitrejšem BOGATENJU vlaganja v dežele s nižjimi stroški proizvodnje. In pri teh vlaganjih, se ne le mi, ampak vse t.i. Razvite države ponovno znajdejo v konfliktu z lastnimi demokratičnimi načeli, ki zato postajajo zgolj deklaracije na papirju ali ustih. Negirajo vse vrednote v Imenu oz. inetersu konkurenčnosti na svobodnem globalnem trgu.Pravice otrok, delavcev, človeške pravice svoboščine postanejo samo fraze. In to se vrača nazaj kot bumerang. Tam, kjer so pravice in svoboščine ljudi na najnižji ravni so seveda temu posledično tudi najnižji stroški proizvodnje. Zavračamo izkoriščanje otrok, Na ustih imamo venomar pravice
smilijo se nam lačni, ampak kdo to počne? Kje so potem vsa demokratična načela teh naprednih držav?
A dejstvo je! Globalizacija je tu. In kaj je vredno več?
Kapital, dobiček, življenski standard, okolje ali človek in njegovo dostojanstvo vključno z vsemi svoboščinami in pravicami pridobljenimi in izborjenimi skozi dolgo zgodovinsko obdobje kompromisov med delom in kapitalom.
Ali je potrebno zaradi konkurenčnosti se res odpovedat vsemu pridobljenemu po eni strani z splošno priznanimi družbenimi moralnimi normami po drugi strani pa z pravnimi normami uzakonjenim vrednotam in pravicam.Doseženemu povprečnemu življenskemu standardu?
Ne, potrebno je Lastnike kapitala z mehanizmi predvsem motivirat; ne pa samo silit, v vlaganja (tudi v tista katerih oplajanje ni tako hitro) tukaj doma in odpiranje relativno varnih-stalnih delovnih mest, ki so ustrezno nagrajena in motivirajoča. Preprečevat koncentracijo enormnega kapitala v drugačne namene, kot pa je vračanje nazaj v oplajanje. Z pozitivnimi predpisi na vseh področjih, od delovno pravnega preko finančnih in davčnih do poenostavitev formalizmov itd.
Neumosti o prevelikih pravicah delavcev, o dragi delovni sili, slišim vsak dan.
Z realnostjo, ki je v tem, da so ljudje ki pošteno delajo ne 8 ampak 12-14 ur dnevno petek in svetek, ki so po dopolnjeni polni pokojninski dobi LAČNI IN PODHRANJENI SKUPAJ S SVOJIMI DRUŽINAMI IN VEGETIRAJO BREZ UPANJA, ki so na delovnih mestih psihično in fizično izkoriščani, se srečujem vsak dan. Z Izjavami ala Marija Antonijeta s strani nekaterih se ne morem strinjati. Da je kruh v smetnjakih in podobno. Še več je ljudi, ki so hvaležni zato, da je tam in ga lahko poberejo, da imajo vsaj kaj za pojest. Z uničenimi družinami, podhranjenimi otroci brez perspektive se srečujem vsak dan, kot verjetno vsi vi a se morda tega niti ne zavedate, ali pa ne želite videti, ali pa preprosto pogledate vstran. A TO JE REALNOST na vsakem koraku. Kot je realnost Jahte, Vile, razkošje in Gospoda Glembajevi.
SAMOOMEJEVANJE- pozdravljam to in res.
Nova kvaliteta a ne iz zavesti. Z vzgledom in skozi normativne mehanizme, pa seveda kompromisom med tremi pogajalskimi partnerji doseč sorazmerje.
Lep pozdrav.

Avtor: stane

stane — Wed, 07 May 2008 11:35:46 +0000

Tomaž, tudi jaz sem vedno za demokratično pot.
S sprejemanjem zakonov, ki pa morajo “sedeti” v interesu velike večine državljanov, v primeru podjetij in plač pa v interesu obeh skupin, tako lastnikov kot delavcev.

Avtor: stane

stane — Wed, 07 May 2008 11:10:25 +0000

4000 krat je res, kar praviš, ne pričakuj pa od drugih tega, kar tudi sam ne bi storil, da bi nekaj plačal več, kot je dogovorjeno.
Zakaj bi direktor kat tako vsem dvigoval plače, ko je pa to urejeno v pogodbah o delu, urna postavka, individualna ali kolektivna norma, inovacije itd.
Inflacije se pa ne sme naprtiti v stroške podjetij, ker je to generator inflacije.
To samoomejitev je potrebno urediti z zakonom o delitvi davka na dobiček, ni druge.