Jezus je trgovce z novci zmetal iz templja, minister Zupan pa jih v tempelj vabi

Maja Novak, sicer fenica Svetega pisma, v zadnji Mladini pravi, da Janez Janša ni imel kaj iskati na odprtju biblicističnega kongresa, češ, da je preučevanje biblije interna zadeva cerkve – ta pa vemo, je ustavno ločena od države. No, saj je res, da se vlada nikoli ne bi v taki popolnosti postrojila, če bi zbori nastopali na Metelkovi in če ne bi inaugurirali razprave o bibliji.

A vendarle ne bodimo kruti do ritualov, raje bodimo neusmiljeni do dejanj. Prav zaradi teh naj Janša takoj reče svojemu zvestemu apostolu Zupanu: »Ven iz raja!«

V svetem pismu pravijo, da je načelnost prava in prva stvar. In minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je to zapoved spregledal, saj je na enem največjih razpisov za vzpostavitev znanstvenih centrov dal vse možnosti katoliškim društvom, torej svojim prijateljem. Kristus je trgovce z novci zmetal iz templja, minister Zupan pa jih v tempelj vabi.

Ampak ker je križanje za klientelistično početje neizogibno, prepustimo ministra za katoliško popularizacijo znanosti rokam pravice. Danes me namreč bolj zanima film.

Film Poslednja Kristusova skušnjava Martina Scorseseja, ki so ga te dni vrteli na POP tv, je pred skoraj dvajsetimi leti vrgel svet iz tira. Ulice so bile polne protestnikov in vse se je lomilo okrog Scorsesejeve interpretacije Kristusovega poslanstva, še posebej njegovega odnosa do Marije Magdalene, ki se je –resda šele po vstajenju -znašla z Jezusom v postelji. Še več, po njeni smrti, se je Jezus prekladal iz ene postelje v drugo, saj mu je angel to dovolil rekoč, da je ženska samo ena, njenih oblik pa je neskončno.

To, kar me je že takrat fasciniralo pri tem filmu je bila jasna interpretacija tega, kako se je (piarovsko) Kristus vpisal v tisočletno zgodovino in v njej tudi ostal. Način se je resda odprl z odkritjem domnevnega evangelija po Judi, ki naj bi Judeževo izdajstvo razlagal povsem drugače, kot so ga ostali štirje evangeliji kjer je Juda Kristusov izdajalec saj ga je prodal za borih 30 srebrnikov. Pri Scorseseju pa vidimo Judo Iškarjota kot najboljšega in najbolj zvestega Kristusovega prijatelja. Kajti izdajstvo se je zgodilo iz privrženosti, ne iz koristoljubja.

Oba sta namreč vedela, da se Kristus lahko vpiše v trajen spomin le kot žrtev – in to žrtev, ki plača visoko, zagotovo najvišjo ceno. Ne, da kar umre, npr. v templju s trgovci, ne da se potihoma poslovi z nekaj malega čudeži za seboj – ne, šele z drago plačanim ritualom poslavljanja (izdaja na zadnji večerji, padci pod križem, kronanje s trnjem, pribijanje z žeblji na križ…), šele s smrtjo, je njegova pot dobila smisel.

Scorsese torej uprizori dogovor izdajstva med Judo in Kristusom, ki ga upraviči z božjim ukazom. Ob tem pa premesti Jezusa v razdvojeno pozicijo: je človek in hkrati božji poslanec. Torej vodi, a hkrati tudi dvomi.

Film je odličen vodnik za slehernega političnega marketing-arja. Še posebej pred volitvami.

Dobro, predpogoj za odločitev, da boš ljudstvo nekam odpeljal je prepričanje, da si za to sploh izbran. Bolj pomembno od neomadeževanega spočetja (čiste preteklosti) je nujno uzrtje samega vase (odhod v puščavo in prečiščenje svojih prisluhov). Brez apostolov, ki verujejo vate, nimaš ne javnosti, ne zaledja. Toda, da privržence dobiš, jih moraš prepričati, da ti bodo sledili. Niti niso pomembni toliko čudeži kot dejanja. Dejanja , ki presenečajo. Ko je Kristus naletel na grešnico Magdaleno, ki so jo blatili in kamenjali, se jim ni pridružil, temveč naredil miselni obrat: fantje in dekleta, jim je rekel, a vi niste nikoli grešili? Tisti, ki ni, naj prvi vrže kamen vanjo!

Evo, Maja – biblija je težka politična literatura. Učbenik za vladarje.

In prav zato ni nič hudega, če je šla na biblicističnem kongresu vlada malo poglabljati vednost o njej. Lahko bi črpala iz nje vse to kar je menda nekoč že vedela. Recimo, da ni dobro krasti, da ni dobro govoriti po krivem, da ni smiselno želeti dobrot svojega bližnjega…

6 x komentirano

• 1.  Raziskovalka Irena pravi :
  22. julij 2007 ob 9:34    

  Draga Majda, zaposlena sem na enem izmed javnih raziskovalnih inštitutov in naše vodstvo se je domnevno odločilo, da bo intenzivno sodelovalo v skupnem projektu promocije znanosti z eno izmed ustanov, ki jih je ustanovila RKC. Sem v velikem precepu. Kako naj učinkovito in odprto sodelujem z ustanovo, ki ne priznava nauka o evoluciji človeka in ki z večstoletnimi zakasnitvami prizna svoje zmote glede znanstveno potrjenih dejstev? Mar se naj začnem sprenevedati v imenu avtorskega honorarja, ki bo morda sledil iz tega projekta?
  Medtem, ko mi ministrstvo preko svoje agencije vse bolj krči raziskovalna sredstva, iščem druge poti in ena izmed njih je ponujena. Sicer pa si pravim, saj gre za istega financerja, le doto je obesil denarju, ki ga bo dal. Tako kot to počne moj akademski kolega, nekdanji vodja strateških odločitev ljubega nam predsednika vlade, bom za konec tega pisemca tudi jaz navedla znameniti citat ekonomista in nobelovca Friedmana: »There is no such thing as a free lunch.«

  Tvoja raziskovalka Irena

• 2.  Majda Širca pravi :
  23. julij 2007 ob 0:20    

  Hm, ugibam katera rkc podružnica potrebuje pomoč javnega raziskovalnega inštituta: betnavska d.o.o. za izdelavo “gardeland” eksperimenta, frančiškanski družinski inštitut za poglabljanje znanstvenih dognanj o razporočenih, zavod svetega Stanislava za preučevanje domobrancev, ki so se umaknili pred komunisti, ali letos ustanovljeno ljubiteljsko društvo iz Črnomlja za širjenje duhovnega obzorja ljudi – ali pa celo Društvo matematikov, fizikov in astronomov iz Kopra, ki se je z znanstvenimi izsledki izprsilo že pri referendumu o rtv slovenija in ki ima med svojimi člani vodjo ministrovega (Zupanovega)
  kabineta…
  Skratka, spoštovana Irena, facti bruti so na mizi. Mogoče pa bodo prišli na mizo tudi facti buoni.Res pa je, da se bo moral prej zgoditi /zgoraj omenjeni/ izgon iz raja.

• 3.  Jal pravi :
  23. julij 2007 ob 20:42    

  Čestitam za najboljši blog doslej, Majda! še posebej mi je všeč uvodna metaforika Vprašanje je, v katerem dantejevskem krogu naj bi se torej znašel visoko-šolski minister …

• 4.  Drugi dom » Dragi Pavel, dragi Žiga 2.0 pravi :
  31. julij 2007 ob 19:04    

  [...] Najobetavnejša novopečena politična blogerka je, po mojem skromnem mnenju, Majda

• 5.  Fronta je odprta » p4b.nu pravi :
  2. avgust 2007 ob 14:48    

  [...] Majda se Zares bori s stilom! Naslednja politična vojna se bo zagotovo odvijala tudi na Internetu. objavil: [...]

• 6.  Daniel pravi :
  14. avgust 2007 ob 10:58    

  Draga raziskovalka Irena, rad bi Te pomiril.Vodilni eksegeti so povedali, da Biblija ne želi učiti znanstvene resnice, temveč želi povedati to, da je svet ustvaril Bog. Kako in na kakšen način, pa naj raziskuje znanost. Konflikta med vero in znanostjo namreč ni (vsaj ne v Katoliški cerkvi), kar potrjuje ogromno dokumentov pa tudi kar nekaj vrhunskih znanstvenikov je katoličanov (tako v preteklosti, kot sedaj).Med njimi tudi jezuit-duhovnik, dr.paleontologije in raziskovalec evolucije Pierre Teilhard,ki je bil navzoč pri odkritju t.i. Pekinškega človeka. Velja omeniti tudi, da nekatoliški zgodovinarji priznavajo vlogo Cerkve pri razvoju znanosti (horribile dictu!)- kar je v Sloveniji, zmanipulirani s to pošastno sliko in vsakodnevno stigmatizacijo vsega vernega, Cerkvenega, katoliškega – skoraj nemogoče verjeti. A pač, tako pišejo Angleži:)

  ” Church doctrine and science
  Map of mediaeval universities established by Catholic students, faculty, monarchs, or priests
  Map of mediaeval universities established by Catholic students, faculty, monarchs, or priests

  Historians of science, including non-Catholics such as J.L. Heilbron,[93] A.C. Crombie, David Lindberg,[94] Edward Grant, Thomas Goldstein,[95] and Ted Davis, have argued that the Church had a significant, positive influence on the development of civilization. They hold that, not only did monks save and cultivate the remnants of ancient civilization during the barbarian invasions, but that the Church promoted learning and science through its sponsorship of many universities which, under its leadership, grew rapidly in Europe in the 11th and 12th centuries. St. Thomas Aquinas, the Church’s “model theologian,” not only argued that reason is in harmony with faith, he even recognized that reason can contribute to understanding revelation, and so encouraged intellectual development. [96] The Church’s priest-scientists, many of whom were Jesuits, were the leading lights in astronomy, genetics, geomagnetism, meteorology, seismology, and solar physics, becoming the “fathers” of these sciences. It is important to remark names of important churchmen such as the Augustinian abbot Gregor Mendel (pioneer in the study of genetics), Roger Bacon (a Franciscan monk who was one of the early advocates of the scientific method), and Belgian priest Georges Lemaître (the first to propose the Big Bang theory). Even more numerous are Catholic laity involved in science: Henri Becquerel who discovered radioactivity; Galvani, Volta, Ampere, Marconi, pioneers in electricity and telecommunications; Lavoisier, “father of modern chemistry”; Vesalius, founder of modern human anatomy; Cauchy one of the mathematicians who laid the rigorous foundations of calculus.

  This position is a reverse of the view, held by some enlightenment philosophers, that the Church’s doctrines were superstitious and hindered the progress of civilization.”

  # ^ J.L. Heilbron. London Review of Books. Retrieved on 2006-09-15.
  # ^ Lindberg, David C.; Numbers, Ronald L. (October 2003). When Science and Christianity Meet. University of Chicago Press. ISBN 0-226-48214-6.
  # ^ Goldstein, Thomas (April 1995). Dawn of Modern Science: From the Ancient Greeks to the Renaissance. Da Capo Press. ISBN 0-306-80637-1.

  Draga Irena, kje je meja predsodkov in kje se začne razum.Pa lep dan