Kdo financira sporne menedžerske prevzeme?

Ključne besede: banke, državni zbor, komisija, nadzor, tajkuni, vlada

Poslanska skupina Zares zahteva sklic nujne seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ na temo financiranja spornih managerskih odkupov s strani bank v pretežno državni lasti.

V Zaresu pričakujemo, da bo minister za finance Andrej Bajuk na tej seji podrobno pojasnil vlogo državnih bank ter uprav in nadzornih svetov pri kreditiranju managerskih prevzemov. Kot je na novinarski konferenci pojasnil poslanec Zaresa Vili Trofenik, je iz poročila Banke Slovenije razvidno, da so bili temeljni financerji managerskih prevzemov banke v pretežni domači lasti. V primerjavi s tujimi bankami je bilo po njegovih besedah pri teh bankah kar petkrat več posojil zavarovanih z vrednostnimi papirji in dobrih dvakrat več kot pri drugih, manjših bankah v slovenski lasti.

“Ministrstvo za finance in vlada kot skrbnika državnega premoženja nista opravičila tega, kar bi morala. Minister za finance se že nekaj časa skriva za prozorno floskulo, da so uprave banke pri financiranju managerskih prevzemov delovale brez vednosti nadzornih svetov. Naši indici kažejo, da so bili nekateri člani nadzorni svetov zelo aktivni pri lobiranju in zagotavljanju kreditov za managerske odkupe, da so v igri velike provizije,” je dejal Trofenik in izrazil pričakovanje, da bodo poslanci končno dobili jasna Bajukov pojasnila in dočakali konkretne ukrepe pristojnih organov.

Poslanska skupina Zares zato predlaga, da komisija za nadzor javnih financ sprejme štiri sklepe, in sicer:
- komisija naj ugotovi, da iz poročil Banke Slovenije izhaja, da so managerske prevzeme v Pivovarni Laško, Merkurju in Istrabenzu skorajda v celoti financirale banke, ki so v pretežni državni lasti;
- komisija naj vlado in pristojno ministrstvo pozove, da jo seznani, kakšna je bila vloga teh bank pri prevzemih omenjenih družb, pri čemer naj jo seznani, v kolikšni meri so te banke zagotavljale posojilne linije drugim poslovnim bankam, ki so pomagale pri prevzemnih aktivnostih. Seznani naj jo tudi, v kolikšni meri je v aktivnosti vpletena LHB Frankfurt;
- komisija naj vlado in ministrstvo tudi opozori, da je vloga nadzornih svetov v bankah večja od vloge teh svetov v običajnih gospodarskih družbah, ter da o stopnjah zaupanja med upravo in nadzorniki banke oz. v vrsti in višini posojila, za katero mora uprava pridobiti soglasje nadzornikov ali mu o tem posebej poročati, odločajo lastniki banke;
- komisija naj pozove vlado, da pri preučitvi vseh spornih postopkov koncentracije kapitala, ki so ga financirale banke v pretežni državni lasti, oceni tudi osebno odgovornost članov nadzornih svetov in uprav ter skladno s svojimi pristojnostmi sproži postopke za njihovo razrešitev.

• zahteva_nujna_seja_finance_menedzerski_290808

18 x komentirano

• 1.  Luka pravi :
  29. avgust 2008 ob 17:08    

  Tako pač je.

• 2.  stane pravi :
  29. avgust 2008 ob 19:56    

  Vprašanje se postavlja, ali so sporni odkupi nasploh ali financiranje, oziroma kreditiranje teh odkupov.
  Ampak, ne ali je kaj moralno spornega, kajti moralno sporen je bil že začetek privatizacije, ko so zviteži namesto neprenosljivih delnic iz kapitala države državljanom brezplačno razdelili prenosljive delnice državnih podjetij v obliki certifikatov, kar je izvirni greh vsega slabega in dobrega, temveč če je v tem kaj zakonsko spornega in je iz tega morebitna nastala škoda tudi izterljiva.
  Če se vprašanje ne formulira tako, bo vse skupaj v očeh javnosti izpadlo v najslabšem primeru kot poskus kompenzacije leve lopovščine z desno, v najboljšem pa to, katera stran je za lopovščine za dlako bolj kriva in katera manj.
  Da je bil način privatizacije družbene lastnine ena velika lopovščina, pa je splošno prepričanje v javnosti, ki ga je tajkunska borba še bolj utrdila.
  Ker pa verjetno nezakonitega ni bilo ničesar, boste vsega krivi vsi, ki ste sprejemali zakone, kot je včeraj moto svoje kampanje najavil Peče in politika bo izgubila kredibilnost še bolj, kot jo je že.
  Poslanski skupni zato zares v ta zos ni potrebno vlačiti vseh kandidatov, ki se, razen s popravo izvirnega greha, ne bi imeli s čim braniti, takšne poprave pa v programu ni.
  Pamet v roke, ker Janša neumen ni.

• 3.  marko pravi :
  29. avgust 2008 ob 20:30    

  luka, zaradi takih, ki si ne upajo nič storiti, smo tudi na kahli.

  NAJHUJŠI SOVRAŽNIK SVOBODE JE ZADOVOLJEN SUŽENJ

• 4.  stane pravi :
  29. avgust 2008 ob 21:46    

  Marko, ni vprašanje nič storiti, ampak kaj storiti.
  Janša je potegnil super potezo in spravil vse ostale stranke v obrambo, saj so resnično vse tako ali drugače botrovale stanju, v kakršnem na področju lastniške strukture smo.
  Iz tega cirkusa ne more oditi drugače, kot zmagovalec, čeravno je med velikimi botri tudi sam.
  Zares inteligentna poteza.
  Edini enako močan odgovor na to potezo bi bil predlog izvedbe privatizacije kapitala države z izdajo neprenosljivih delnic vsem državljankam in državljanom.
  Kajti to, da podjetja preidejo iz državnega lastništva v privatno na odplačen način z menedžerskimi odkupi, sploh ni napaka, tako bi se moralo delati že od samega začetka, bo pa velika napaka, če bodo podjetniki zaradi gonje proti njim pričeli seliti kapital v tujino.
  Delnica države pa bi postavila podjetnike v javnosti v popolnoma drugačno luč, saj bi postali partnerji državi in preko nje vsem državljanom in visok dobiček bi dobil pozitiven predznak, namesto sedanjega negativnega.
  Zganjanje rompompona, nismo mi krivi, ampak vi, pa je samo voda na mlin inteligentni Janševi potezi.

• 5.  marko pravi :
  30. avgust 2008 ob 9:26    

  stane
  berem tudi tvoje komentarje in so včasih čisto smiselni.

  kaj storiti, si si sam odgovoril
  in tudi, ali ti ne živiš v RS, ker si se oz7načil za mi?=torej zate ne veljajo pravila, ampak kaj?

• 6.  Silvester pravi :
  30. avgust 2008 ob 11:03    

  So menedžerji postali lastniki firm, ali so lastniki banke. Dejanski lastniki so še vedno banke, ki imajo varno shranjene delnice, ki so bile jamstvo kreditiranja. Menedžerji so si z odkupi le zavarovali hrbet, da jih politika ne odpihne s položaja.Vedeti je, da je težje prenesti izgubo položajo kot izgubo denarja. Mislim, da so v zadnjih štirih letih hiteli predvsem zaradi tega razloga.
  Bojim se, da bodo banke prej popile kri firmam preden bodo menedžerji postali dejanski lastniki. To je največji problem v tej zgodbi. Težko verjamem, da lahko dobički firm pokrivajo obresti kreditov za menedžerske odkupe, vračanje glavnice in sredstva za vlaganja v razvoj. Ta računica se ne bo izšla. Podjetja se bodo posušila, banke zredile, meneddžerji si bodo ustvarili stranske odvode za ohranitev dela bogatstva, država bo razfrčkala denar iz odkupv, plače delavcev in slovensko gospodarstvo pa bo stagniralo. To je pravi problem.
  Si predstavljate kako bi cvetelo gospodarstvo, če bi bili silni milijoni, ki so bili namenjeni menedžerskim odkupm vloženi v dokapitalizacijo in s tem razvoj firm.Menedžerji bi to naredili, če bi jim zakon omogočal, da z znatnim vložkom ohranijo svoj položaj, državno premoženje bi bilo varno in prinašalo donose.
  Model lastninjenja v Sloveniji pač ni sledil temu, kar je bilo sicer proklamirano, da bo zasebna lastnina zagotovila boljše gospodarjenje. Model je naravnan na to, da zagotovi razgrabiti premoženje države in to tistim, ki so blizu politike in se dobrikajo oblasti. Menedžerji se ukvarjajo z kapitalskim mešetarjenjem in ne z razvojem firm. So izjeme. Poglejte Gorenje, morda Krko. Če bi se šli mešetarjenja, bi bili že zdavnaj na obrobju, tako pa so paradni slovenski firmi. Ob tem je tu še sreča, da politika ni kadrovala v teh firmah ( morda Zagožen, ki je Gorenju obesil težek kamen Patrie)
  Marskikaj se v tej smeri še da popraviti.

• 7.  stane pravi :
  30. avgust 2008 ob 11:36    

  Silvester, ta tvoja ocena je zelo realna in se bo brez privatizacije kapitala države z izdajo neprenosljivih delnic vsem državljanom tudi uresničila.
  Brez drastičnega nižanja stroškov in nepotrebnih drugih odhodkov države, se bo to breme privatizacije resnično zgrmadilo samo na pleča večine prebivalstva, kar se že tudi dogaja.
  Matematika je jasna in kar praviš za banke, obresti in anuitete drži kot pribito.
  V nekaj letih se lahko zgodi, da bo država preko bank morala reodkupiti svoje prodane in z istimi delnicami zavarovane naložbe po dvojni ali še višji ceni, kot jih je prodala.
  Z izločitvijo davka na dobiček iz proračunskih prihodkov in usmeritvijo tega denarja v potrošnjo državljanov se pa zgodi troje

  1. vlada je takoj prisiljena pričeti zmanjševati proračunske odhodke
  2. zmanjšanih prihodkov ne more nadomestiti z višanjem drugih davkov, ker bi s tem zniževala dobiček podjetij in s tem tudi dividendo na DD
  3. takoj odpadejo vse potrebe po višanju plač in penzij zaradi inflacije in notranji inflacijski ciklus se prekine, uvožena inflacija se pa avtomatsko kompenzira vsemu prebivalstvu na najnižji stopnji zadovoljevanja osnovnih življenskih potreb

  V čem je poanta cele zgodbe, dobiček podjetij se mora maksimalno zaščititi, ampak ne na račun delavcev, temveč na račun nižanja nepotrebnih stroškov in odhodkov države

• 8.  stane pravi :
  30. avgust 2008 ob 11:40    

  Marko, seveda živim v Sloveniji, ta oznaka vi in mi pa je namenjena strankam in politikom, ki jih je Janša postavil s svojo inteligentno potezo v položaj, da zvračajo krivdo za napako, ki lahko to tudi sploh ni, eni na druge.

• 9.  Brane pravi :
  31. avgust 2008 ob 22:31    

  @Silvester
  pravilno se sprašuješ, kdo je dejanski lastnik podjetij, kjer so bili izvedeni menedžerski odkupi?! Postavljajo pa se tudi naslednja vprašanja: Ali so ti “menedžerji” sploh resnično dobri menedžerji, saj so najeti kapital pridobili na osnovi zastavljenih delnic, ki pa sploh niso njihove? Ali so zastavili lastno premoženje, nepremičnine,…? Niso, ker verjetno to resnično ni varna naložba, kot ocenjuješ. Ali so takšni “menedžerji” resnično lahko dobri menedžerji zgolj zato, ker imajo “lastni” vložek v podjetju, kot se od njih pričakuje, v resnici pa se igrajo s kapitalom bank na hrbtih zaposlenih v teh podjetjih?! Kaj izgubijo, če sploh lahko kaj, v primeru, da posojila ne bodo poplačali? Nič! Dobro ime, kot nekateri pravijo, da je bilo potrebno za pridobitev takšnega v M€ visokega posojila! Kaj pa pridobijo s pridnim, skromnim ter potrpežljivim delom zaposlenih? Veliko, zelo veliko!!! Zaposleni, ki vse to ustvarjajo pa cmok… žalostno! Verjetno obstaja tudi špekulacija, katero si opisal, da bodo obresti pojedle glavnico in tako bodo delnice prišle v last bank in bodo tako lastniki bank posredno postali novi Tajkuni. V bajki bi temu rekli »volk sit, lisica pa cela«!

  Bajukovo sprenevedanje, da nadzorni sveti niso bili o tem seznanjeni je prava sramota. Zakaj pa imamo Nadzorni svet?! Pod to vlado očitno zato, da nadzira, da slučajno ne bi kdo ukrepal!

  O inteligenci ter dobrih potezah JJ pa ni ne duha ne sluha, kot se rado temu reče! Tajkuni se kar množijo pod njegovo vladavino, konkretnih potez pa ni, samo govoričenje in všečne predvolilne poteze, ki nimajo konkretnega rezultata. JJ je všečno govoril tudi, ko je sedel v opoziciji, da bo vse naredil za malega človeka. In? Nič, mali človek je izgubil še tisto varnost, ki mu jo je nudilo delovno mesto v dobrem državnem podjetju. Pa ne želim reči, da podjetja v zasebni lasti niso dobra. Nasprotno, zelo dobra so, a tista, ki so nastala na žuljih uspešnih lastnikov. Tajkuni pa nimajo žuljev iz takšnih delovnih vnem. Zato je tudi zelo vprašljivo, ali so resnično tako dobri menedžerji ali so samo sposobni manipulatorji s tujim imetjem.

  V kolikor sta JJ in Bajuk tako čista in poštena, kot se vedno deklarirata, zakaj ne omogočita vsem zaposlenim pridobitev enakih posojil, pod enakimi pogoji, kot so jih pridobili ti vele menedžerji?! Tako bi vsi zaposleni imeli svoj sorazmerni delež, kar bi bilo dobro za pripadnost podjetju in za poslovanje podjetja s takšno lastniško strukturo. Pa tudi za gospodarstvo.

• 10.  stane pravi :
  31. avgust 2008 ob 23:04    

  Brane, če bi bilo na tem, kar praviš na koncu, kaj resnice, bi delavci svojih certifikatov, oziroma delnic, ki so jih dobili od države brezplačno, ne prodali čez noč.
  Prenosljive delnice so pač tržno blago in na to so avtorji certifikatov tudi z veseljem računali.
  Tega monopolija ne bo odvrtel nazaj ne Janša, ne katerikoli drugi politik, to so samo pravljice za lahko noč naivnim volivcem.

• 11.  Brane pravi :
  1. september 2008 ob 8:27    

  @Stane, se popolnoma strinjam, da vsak posameznik s svojo lastnino počne to, kar sam želi. Živimo v demokraciji in se zato lahko svobodno odločamo. A že stari ljudje so govorili, da kar samo pride nima prave vrednosti. Ne pozabi, to velja tudi za Tajkune!!! Ker pa so ljudje potrebovali finančno spodbudo, so to prodali. Vendar, ravno tako, kot smo vsi na lahek način pridobili certifikate so Tajkuni pridobili zelo (ne pošteno) ugodna posojila, da so izvedli odkup teh certifikatov. Sam sem sicer zagovornik, da moramo imeti vsi enake pogoje pri državnih ustanovah. V kolikor pa bi za Tajkune veljalo, da morajo za pridobitev posojila zastaviti njihovo lastnino, tako kot velja za vsakega državljana, ko se pojavi na bančnem okencu, bi lastninjenje drugače izgledalo.

• 12.  Irena pravi :
  1. september 2008 ob 8:51    

  V vsakem sistemu ki je minil so se znajdli po svoje tisti, kateri so imeli to možnost. V fevdalizmu, še prej, pa naprej…
  A v tem sistemu je bilo začeto in zato ne bo nikoli več nobenega, kako se že reče taj.kuna?

• 13.  Irena pravi :
  1. september 2008 ob 11:00    

  P.S. So pa same puščice ko se to ugotavlja, kakor v krogu, samo da z robovi in dvojnimi puščicami, eni dol, pa spet gor, toliko da pride do tistega cilja ki to načrtuje. Kupujejo pa ponavadi tisti, ki sami sploh niso toliko bogati, ampak v imenu iz ozadja…

• 14.  stane pravi :
  1. september 2008 ob 12:24    

  Brane, kdo pa je naredil tajkune, če ne politiki, ki ves čas gonijo, da je država, ki jo pa vodijo ravno oni, slab gospodar.
  Država je slab gospodar samo zato, ker nima znanega lastnika, ki bi kontroliral politike in zahteval, da vodijo državo z dobičkom in ne z izgubo.
  In sedaj, ko so namesto politikov upravljanje in vodenje podjetij prevzeli podjetniki, bi jih Janša najraje kar pobesil na vrbe.
  Najbrž v resnici ne misli tako, ampak vtis v javnosti je tak.
  Bog mu pomagaj, njemu, tajkunom in vsem nam, če se požar razplamti.

• 15.  Peter Hartman pravi :
  1. september 2008 ob 14:07    

  Pa zakaj le toliko pompa o tem, KDO JE FINANCIRAL menegerske odkupe, ko pa je zadeva v naši specifični situaciji popolnoma jasna. V skrajni instanci smo financirali VSI.
  Naj stroka odloči o tem ali so bili posamezni konkretni primeri v katerih obstoji utemeljen sum, zakoniti in v kolikor se dokaže, da ne ustrezno ukrepa. To ji je treba omogočit in po potrebi seveda za to dati možnost brez kršenja veljavnega pravnega reda, neglede na ineterse. Neglede na izsledke stroke, pa je prav, da politiki o tem zavzamejo stališča, jih tudi prezentirajo ter zastopajo in da se ve kaj kdo o tem misli, nikakor pa ne da se spuščajo, ali kakorkoli vplivajo na strokovnost ali žele biti celo retroaktivni ali celo sodniki.
  Ljudje pa imajo vso svojo pravico neglede na uspešnost in ugotovitve stroke, da tovrstna ravnanja ocenjujejo kot moralna ali nemoralna v skladu s svojimi prepričanji in vrednostnimi sistemi.

  Naloga politike pa je, da v bodoče ne omogoča več tovrstnih okoriščanj predvsem pa koncentracije kapitala samega sebi v namen ampak, da ga motivira v nadaljnja vlaganja ter pravilno delitev. Z mehanizmi, ki jih ima zato na voljo, predvsem seveda s pravnim redom!
  In to je vse!

  LP iz MB

• 16.  stane pravi :
  1. september 2008 ob 15:16    

  To še zdaleč ni vse, aktivni politiki morajo najprej vedeti, kdo je lastnik podjetja, v katerem so zaposleni.
  To je pa zares vse.

• 17.  Miha pravi :
  3. november 2008 ob 10:21    

  Menedžerski prevzemi – pohlep in moralni hazard?

  V tisku te dni o tem zopet pišejo ekonomisti, med njimi celo bivši minister.
  Če prav razumem, so menedžerski “odkupi” oziroma prevzemi uspešnih podjetij pravi moralni hazard ali drugače tveganje na tuj račun. Kdo bo plačeval za to?

  V uspešnih delniških družbah imajo menedžerji zelo dobre plače in druge bonitete.
  Vse lepo in prav do neke mere. A celo v Švici se javnost zgraža nad ekstremnimi menedžerskimi nagradami in bonitetami.

  Nekaterim menedžerjem pa tudi izjemne nagrade niso dovolj. “Izposlujejo” si še menedžerski nakup podjetja. Za zavarovanje najetega kredita zastavijo »kupljene« delnice prevzetega podjetja. Kredit “odplačujejo” iz sredstev taistega podjetja in dividend »odkupljenih« delnic.
  To pomeni, da celoten prevzem financira “prevzeto podjetje” samo, menedžer – prevzemnik kredita dejansko sam ne odplačuje.

  V primeru slabega poslovanja “prevzetega” podjetja, ko podjetje ne zmore več plačevati obveznosti, banka kreditodajalka lahko zaide v težave… Nazadnje jo bo sanirala država z denarjem davkoplačevalcev.

  Kaj pri tem menedžerji sploh lahko izgubijo? Kje je tu logika in etika? Kam so odrinjeni drugi deležniki podjetja? Med njimi so gotovo najbolj prizadeti zaposleni, ki morajo dlje časa čakati na boljše plače in kljub vsemu »predano« delati za podjetje. Logika menedžerjev je drugačna. Kljub visokim nagradam so podjetju lahko »predani« šele takrat, ko se jim le-to samo preda oz. proda in odplača »menedžerski vložek« v podjetje. Preostali deležniki zgolj nosijo tveganje in plačajo prevzem podjetja. Ali ni to moralni hazard in pohlep na račun drugih?

  Po vsem tem si menedžerji prevzemniki radi pripisujejo lastnosti kot so predanost, velika odgovornost in ugled ter se javno nagrajujejo s prestižnimi “etičnimi” nagradami. Številni politiki se ob tem čudijo, zakaj je v javnosti veliko odklanjanja tržnega gospodarstva in demokracije. Takšen »menedžerski prevzem« podjetja ni običajni del poštenega tržnega gospodarstva, temveč pridobitev premoženja na račun drugih, z drugimi besedami goljufija in kraja.

• 18.  stane pravi :
  3. november 2008 ob 10:40    

  Miha, menedžerskih odkupov si niso izmislili menedžerji, pač pa politiki, ki so sprejeli takšno zakonodajo, ki take odkupe omogoča.
  Kaj pa je bil motiv, da je država sploh začela podjetja poklanjati in prodajati?
  Država je slab gospodar, je pričel trobiti že politik Markovič, ki je bil sam menedžer tega podjetja, po vojni pa vsi politiki za njim.
  Ni pa nobene resnice v tem, da je država slab gospodar, pač pa so slabi politiki, ki jo vodijo.
  In zakaj so slabi?
  Zato, ker podjetje, ki ga vodijo, nima lastnika, ki bi jim stalno navijal ušesa in od njih zahteval dividende iz dobička.
  In, kaj je rešitev problema?
  Rešitev problema je Delnica Države.
  In, kdo jo naj uvede?
  Politiki.
  Vidiš, Miha, vse se prične in konča pri politikih.