Nikoli več!
Zgodovina je veda za katero pravimo, da je učiteljica življenja. Torej, človeštvo naj bi se na dogodkih iz preteklosti učilo svojih napak. Vendar je vprašanje, ali takšna trditev drži v celoti, deloma ali sploh ne. Zagotovo v velikem številu primerov sploh ne drži. Ljudje smo živa bitja, ki napake ponavljamo ves čas zgodovine. Z željo doseči določen cilj, hitro pozabimo, da smo podobne napake v preteklosti že storili. Zanimivo je, da se imamo ljudje za superiorna bitja, ki nas od ostalih živih bitij loči to, da imamo razum. A vendar, ali lahko razumno bitje stori sočloveku takšne grozote, kot so se dogajale v preteklosti (holokavst) in se še vedno dogajajo (Darfur, Gaza). Ne morem, da ob tem ne bi pomislil na znan pregovor, ki pravi, da »še osel gre samo enkrat na led«.
O čem govorim in zakaj takšno razočaranje nad človeško družbo? Današnji dan je mednarodni dan spomina na holokavst. Ta dan med drugim obeležujemo tudi s spominskim dnevom grozote, ki se je dogajala v času II. svetovne vojne. Zakaj je ravno 27. januar izbran kot mednarodni dan spomina? Tega dne je bilo namreč osvobojeno eno največjih koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno – Auschwitz.
Koncentracijska taborišča so bila v nacistični Nemčiji ustanove za zapiranje nezaželenih oseb, ki so delovale v obdobju med 1933 in 1945. Goebbels jih je opisal kot “taborišča, kjer na najbolj človeški način antisocialne člane družbe resocializirajo v koristne ljudi.” V resnici so bila prizorišča najhujšega mučenja, groze in množičnega pobijanja v 20. stoletju.
Tega dne se spominjamo kalvarije ljudi, ki so bili z vidika totalitarne politične opcije označeni za družbeno zlo. To so bili predvsem Judje in Romi. V vsem času trajanja vojne so se v Auschwitzu, Majdaneku, Sobiboru, Dachau in podobnih taboriščih, dogajala grozodejstva nepredstavljivih dimenzij. Takrat si je peščica ljudi, ki so imeli politično moč, zastavila cilj rešitve judovskega in romskega vprašanja. Danes bi se posvetil zlasti judovskemu vprašanju.
Judje so ljudstvo, ki je skozi celotno zgodovino od vzpona krščanstva naprej doživljalo pregone in poboje (npr. španska inkvizicija, srednjeveški pregoni in vrhunec z II. svetovno vojno). Ocene zgodovinarjev, koliko ljudi je moralo umreti za nek višji ideološki cilj, se gibljejo okoli sedem milijonov. So vsi ti ljudje kaj zagrešili? NE. Edina krivda in še to ne njihova, je bila, da so bili vsi ti Judje rojeni ob nepravem času in prostoru. Človek bere knjige, osebna pričevanja o teh dogodkih, vendar resnični šok doživi , ko obišče katerega izmed mest, kjer so se zgodili največji zločini nad človeštvom.
Ogled taborišča je izredno naporen in predvsem čustven. Vsi namreč vemo, kaj se je dogajalo v Auschwitzu, vendar neposredno soočenje z grozotami, ki so se dogajale znotraj bodeče žice, pretresejo še najbolj trdnega človeka. Posebej presunljivi so bloki 4, 5 in 11. Po ogledu človek opazi spremembo na obrazih obiskovalcev, ko so prišli iz njih. Izražajo zamišljenost, žalost in predvsem nezmožnost odgovoriti na eno vprašanje: ZAKAJ?
Kaj je tisto, kar nas tako zelo presune. Predmeti, ki nas opomnijo, da je bil storjen zločin najhujše vrste nad nedolžnimi ljudmi. Vidimo kovčke v katerih so si v »obljubljeno deželo« prinašali svoje predmete, ki naj bi jim pomagali na novo zasnovati življenje. Vidimo lahko tudi osebne predmete: čevlje, oblačila, predmete osebne higiene ter otroške igrače, oblačila. Verjetno se večina začne šele takrat resnično zavedati, kaj se je dogajalo tukaj in poskuša razumeti in se mogoče celo vživeti v vlogo taboriščnikov. A obstaja velika razlika: vrata, nad katerimi stoji napis »Arbeit mach frei« so danes na široko odprta in si težko predstavljamo, kako je bilo v Auschwitzu, ko so bila zaprta.
Taborišče sem obiskal večkrat in vedno znova sem bil popolnoma emocionalno izčrpan ter šokiran, kakšnih grozodejstev je človek sposoben. Celoten Auschwitz je danes mesto žalostnega spomina. Zaradi izkrivljenih ciljev in ideologije posameznikov, je umrlo 1,5 milijona ljudi, večinoma Judov. Sama številka nam lahko hitro izbriše predstavo kaj to dejansko pomeni. To so bili ljudje z imenom in priimkom ter življenjem, ki je bilo v nekem momentu grobo prekinjeno. Prav je, da se vseh teh ljudi spomnimo in si hkrati zaželimo, da bi bila družba v prihodnosti strpnejša, sprejemljivejša in da se napake iz preteklosti, ne bi več ponavljale.
A prišla je ponovitev, zgodila se je Gaza. In tukaj veliko razočaranje, nerazumevanje. Zakaj ljudstvo, ki je preteklosti trpelo takšne muke, danes izjava zločine nad človeštvom, ki so prav tako vredni vse obsodbe. Pričakoval bi, da bodo pri reševanju sporov, nesoglasij in tudi agresije poskušali odgovoriti z diplomacijo, pogovori. Obsodbe vredno je, da v 21. stoletju Izraelci uporabljajo najmodernejša orožja za doseganje političnih ciljev (varnost Izraela) pri tem umirajo številne civilne žrtve. Še huje kot uporaba orožja, je preprečevanje humanitarne pomoči prebivalcem Gaze, kar je posledično peljalo v humanitarno katastrofo.
Po zadnjih dnevih sodeč, bo morda le prevladal razum. Toda škoda ostaja, materialna in še bolj emocionalna, zlasti pri ljudeh, ki so v teh napadih izgubili najbližjo osebo. S tem je bil storjen korak nazaj in ne naprej, pri reševanju teh sporov. Mi vsi, posamezniki in celotna družba, se moramo na področju strpnosti in političnih kompromisov še veliko naučiti, saj le tako lahko dosežemo, da se Auschwitz, Gaza, Darfur in Srebrenica v prihodnosti ne bodo več ponovili.
Pred leti sem se enkrat odpeljal po stari cesti za Krakow.
Skozi Oswiencin.
Že žična ograja s stražnimi stolpi me je navdajala s čudnimi občutki.
Vstopil sem v avlo, pogledal nekaj fotografij, se obrnil in odšel.
Tisti dan se mi še Krakow ni več zdel lep.
Nikoli pozneje nisem več izbral te ceste.
Najbrž danes Izraelci tako reagirajo zaradi strahu, da se jim kaj takega nikoli več ne bi zgodilo.
Toda, ravno zaradi takega ravnanja se jim lahko to zgodi v še večjem obsegu.
Dovolj je samo ena atomska bomba v rokah brezpravnih Palestincev.
Ali sta last in oblast res vredna takšnega tveganja?
Podobni občutki so me navdajali na razstavi o holokavstu pred dvemi leti v Amsterdamu, tudi na obisku pri prijateljih v Izraelu smo obiskali spominski center o holokavstu. Takrat sem na isti dan obiskal prijatelja v Ramali in spoznal, da del izraelskega naroda nima prepotrebnega zgodovinskega spomina o katerem pišeš Boštjan v tvojem blogu.
To so znova dokazali minuli mesec pri napadih in genocidnih dejanjih v Gazi. Ljudje z izkušnjami o grozotah genocida ali vsaj delčkom zavedanja o njem takšnih dejanj niso zmožni storiti. S tem se strinjajo tudi moji prijatelji tako na izraelski, kot na palestinski strani.
To dejstvo si stalno dopovedujem, ko še vedno upam in delujem v želji, da s podobno mislečimi na mednarodnih projektih v Sloveniji in na bližnjem vzhodu gradimo vedno nove mostove sodelovanja, sobivanja in prijateljstva. Žalosti pa me, da jih vztrajno nekdo podira, in vedno znova postavlja na preizkušnjo prijateljstvo in medčloveške odnose, ki smo jih med sabo zgradili.
Sramujem se pa, ko naša država pri glasovanju v OZN s tem, da se vzdrži glasovanja o obsodbi izraelskega nasila – pokaže svetu drugačen obraz, kot ga nosim sam in vem, da ga nosi velika večina slovencev.
Tako malo držav se je glasovanja vzdržalo, da je nemogoče da tega ne bi zaznali prijatelji v palestini, zato sem bil toliko bolj vesel, ko me je prijatelj iz Hebrona tedn dni potem na MSN-ju zopet pozdravil z: Hi my slovenian friend ….
Okoli teme se nima smisla debatirati. Avtor članka si žal ni ogledal filma Merchant of Venice, kjer bi lahko dokaj plastično ugotovil, da so židovsko bogastvo, razne terjatve iz naslovov kreditiranj, močan ekonomski vpliv in prezir nad omenjenim bili ponavadi katalizator njihovega zatiranja skozi zgodovino. Zatem avtor tudi navede, da ponavadi niso bili rojeni v pravem zgodovinskem času, hmm… a so potem zdaj, ko se izzživljajo nad Palestinci, tako kot smo se “podobno” pred kratkim tudi mi na takoimenovane izbrisane? Malo ekspandirajo, širijo svoj “lebensraum”? Taka vprašanja, ki se lahko porodijo bralcu je potrebno elimirati že v tekstu. Sicer pa obenem tudi ne postreže, mogoče si ne upa, ali pa še kaj drugega, povedati, da tista država, ki javno ne obsodi tovrstnih “ekscesov”, je praktično pasiven soudeleženec takega ekscesa. Tako vsaj v mojih očeh slovensko vzdržanje kaže na nek brez-jajc-odnos do palestinskega vprašanja; drugače – govorimo in delamo tako, da se nikomur ne zamerimo, ljudje pa umirajo, saj je dogajanje daleč vstran, a ne?
UrošJ: Ostro, hrabro, dostojanstveno.
Pred nekaj meseci sem si prvič v življenju ogledal Auschwitz. Čeprav sem holokavstu veliko prebral sem bil vseeno globoko pretresen. Ne razumem kaj lahko v človeku vzbudi takšno animaličnost, da je v stanju početi takšne zločine. Včeraj sem bil proti svoji volji cel dan priklenjen na posteljo in zato sem veliko bral, tudi o današnjem dnevu spomina in razmišljal o tem, kako so ga obeležili tisti, ki so še včeraj ubijali otroke, ženske, starce, ljudi v Gazi.
Meni se zdi Boštjanov članek odličen. Kritičen je do obeh strani in obsoja samo in zgolj nasilje, pa naj bo to na eni ali na drugi strani.
Človek rad verjame, da je razum tisti, ki nas bo popeljal v boljše čase. To je res. Je pa tudi res, da je strah tisti, ki narekuje ravnanja ljudi. Vse vojne delujejo na tem principu. Ko politika pripelje ljudi v tak položaj, da je njihova varnost in tudi življenje odvisno od tega, kdo bo hitreje povlekel revolver, je samo strah tisti, ki daje povelje ravnanju človeku. Bom jaz ali ti. Razum bi v tem primeru pomenil smrt. Strah je v v svojem bistvu nasprotje potrebi po varnosti, ki je izvirna potreba slehernega bitja.
Zato strah vedno koristijo elite, ki želijo oblast in najvišje mesto v družbi. Ponujajo se, kot tisti, ki bodo pregnali strah in dali varnost.
Zato nedemokratični sistemi tako “dobro” delujejo.
Razum pa je bogatstvo zavestnega človekovega duha. Samo bogatenje duha, vsakega in vseh, lahko preganja strah in pelje iz Gaze, Gonarsa, Dahava, Golega otoka, sibirskih tajg ali Gvantanama. Bogatenje duha žal ni mogoče ukazat, rabi svoj čas. Mogoče pa je, ljudi pripeljati na pot, da bodo do njega hitreje prišli.Poglejst spopad razuma in strahu pri vprašanju izbrisanih.Če ne bomo ustavili nerazunega početja politike, ki gradi na strahu, med nami in Hrvaško, bomo čez leto v Gazi. Obama je v trenutku (gledano zgodinsko) že storil ogromno, ker ima razum in politično moč, ki mu jo daje ameriško ljudstvo. Duhovno bogatstvo se kopiči takrat, ko se daje drugim. Svet pa še vedno gradi na materialnem bogatstvu, ki se kopiči takrat, ko se drugim jemlje. Ko bomo kopičili prvo bomo rešili take probleme.
Silvester, moral tvoje zgodbe je ta, da morajo biti politiki v stalnem strahu pred svojimi volivci, državljani.
Tega pa z UTD, ki bi ga delili politiki, ne moreš doseči, oziroma bi bil učinek ravno obraten,
To lahko dosežeš samo z delnico države, s katero bodo politiki pod stalnim ekonomskim nadzorom po eni strani, po drugi bodo pa tudi državljani odgovorni za početja svojih politikov.
Samo kolektivna odgovornost za napad lahko vojne prepreči, lovljenje vojnih zločincev po tragediji je slaba tolažba.
Motiv za vsak vojni napad je pa samo ekonomski, vse ostalo je samo embalaža.
Stane! Vesel sem, da mislima različno. Pa vendar najin skupni cilj je v bistvu enak. Tudi na Triglav vodi veliko poti in prav je tako.
Ni vse v ekonomskem motivu. Petelin sedi na vrhu kurje grede zato, ker si želi oblasti (poje še manj kot kure) vse so mu podložne in dajo, ko hoče.
Je pa res, da dela nekaj več kot človek. Ko pride lisica jih brani. Človek zbeži, ali pa dela z lisico kupčijo in ji proda nekaj kokoši..
Nič ne misliva različno, toda do primerne višine UTD lahko prideš samo na ekonomski način z naraščanjem dividende na DD.
Borbi za preživetje in nadaljevanje vrste se pa po človeško reče ekonomija.
Tudi pri petelinih, kurah in lisicah gre za isto stvar.
Preživeti in nadaljevati vrsto.
Kako smo humani in pošteni,kako se nam smilijo žrtve.Samo eden od komentatorjev je omenil Goli otok in Gulage (silvester).Pretresli so vas žične ograje,stolpi,slike.Se strinjam,tudi mene je (Matthausen npr.),ko sem videl določene stvari.Večkrat se pojavi vprašanje zakaj smo tako farizejski.Svojih zločinov in svinjarij ne priznamo,če pa se je v zadnjih letih kaj prikotalilo na svetlo pa obidemo kot,da se ni nikoli zgodilo.Tudi v komunistični tvorbi,imenovani Jugoslavija,se je zgodil HOLOKAVST.
Mrtvi se ti nimajo kaj smiliti, ker jih več ni.
Smilijo se ti lahko živi, tisti, ki svinjarije še kar naprej počenjajo in tisti, ki od njih trpijo.
Tudi v naši ožji družini smo imeli družinske člane, ki so trpeli v taboriščih kot so to Dachau, Gonars in Mauthausen. Spomnim se, ko sem kot mladinec kakšnih 15-18 let bil s stricem v taborišču Dachau. Stal je pred krematoriji in po licih so mu tekle solze. Stal je tam več kot eno uro… brez besed. Potem nekaj dni ni govoril. Ko sem postal malce starejši, in ko je on prestopil svoj osmi križ, se mi je odprl in mi pripovedoval o svojem času v taboriščih.
Leta 1967 sem se odselil v Avstralijo. Tam sem srečal medicinske sestre, ki so bile že dokaj v letih. One so bile taboriščnice v japonskih koncentracijskih taboriščih in so bile udeleženke “smrtnega marša”. Ko se je končala vojna v Vietnamu sem v Avstraliji srečeval ljudi, ki so bili v različnih taboriščih novega Vietnama, kjer so jih prevzgajali. Vsako obdobje v zgodovini človeštva je v določenih obdobjih trpelo s strani sočloveka zaradi vsemogočih razlik, ki so služile kot izgovor za dominantno nasilje in izkoreninjenje. Podobno sem imel naključno srečanje z potomci japonskih havajskih internirancev (civilistov) v ZDA (država Utah). Njihove zgodbe se niso veliko razlikovale od zgodb drugih taboriščnikov, le da diretne smrtnosti zadane s strani sočloveka ni bilo, kot je to bil primer v SS taboriščih. V naši neposredni bližini je bil Gonars, Jasenovac, Mauthausen, Ljubelj, da o povojnem koncentracijskem taborišču v bivši FLRJ niti ne govorimo. Mogoče bo moja generacija in naslednje uspele pomiriti strasti in krvoločnost do sočloveka in, da se te stvari nikoli več ne bi ponovile. Moje osebno upanje je, da slovenski narod nikoli več ne bi šel skozi strahote zgodovine med obdobjem 1941-45. Vendar pa upanje samo ni dovolj – potrebno je delati za duševni, ekonomski in notranji mir mir vsakega posameznika in celotne skupnosti, tako doma, kot v svetu.
Ddan,
“He who joyfully marches to music in rank and file has already earned my contempt. He has been given a large brain by mistake, science for him the spinal cord would fully suffice. This disgrace to civilization should be done away with at once. Heroism at command, senseless brutality, deplorable love-of-country stance, how violently I hate all this, how despicable an ignorable war is; I would rather be torn to shreds than be a part of so base an action! It is my conviction that killing under the cloak of war is nothing but an act of murder.”
Povedal bom nekaj zelo krutega,ki je del našega vsakdana.Človek je bitje,ki ima gensko zasnovo 5o.tisočih generacij in v tej največji knjižnici na svetu,je zapisano vse in je ni stvari,ki bi se ob primernih pogojih ne vrnila v svoji prvotni vsebini in obliki na dan.Znameniti srbski antropolog prof.dr.Vladimir Zec,ki je bil naš velik prijatelj,mi je nekoč rekel,da se mitološki tudi krvavi obredi,ki so bili v rabi tristo ali štiristo let nazaj,nenadoma pojavijo v isti obliki in nihče ne ve zakaj.Razsikoval sem poboje domobrancev iz Urha,ki so 14 let starim otrokom in dekletom in ženskam.s koli ponoči,ko so jih odpeljali v Kozlarjev borst,lomili kosti in jim s kolom prebodli nazadnje srce.Običaj iz 16 stoletja,ki je bil ravno na tem področju izjemno živ,ko so žensko ali moškega proglasili za vampirja in ga nazadnje z glogovim kolom prebodli.To se je vrnilo čez 4oo let na isti prozorišče.
Vse to mi je potrdil dr.Vladimir Zec antropolg svetovnega slovesa.sem se pa ravno s tem tako temeljito ukvarjal,ker sem takrat pisal dramo o tem pod naslovom Komisar Kriš,imela je velik uspeh na evropskih festivalih v izvedbi ljubljanske Drame.Drama se začne v 16 stoletju,konča pa leta 1945,ko pobijajo z glogovimi koli domobranci deklera,seveda je takrat v zgodovini in zdaj pobudnik župnik.
Stvar zgleda brezupna,češ,saj je taka uosda človeštva,saj se ne da nič spremeniti.
Ni res.Predvsem so se leta 1945 v cerkev in župnišča po Sloveniji in v Tomišelj vrnili isti ideološki vzorci iztrebljanja nasprotnikov,članov OF,javna klima je postala enako brezpravna kot v 16 stoletju,ko je župnik odločal kdo je vampir,zdaj pa kdo je OF-ar in kdo ni in koga je treba ubiti z glogovim kolom..
Vrnili so se vsi vzrorci in enaki načini pobijanja.Dopustili smo namreč,da je družba v celoti glede svojih civilizacijskih standardov doživela z nacizmom in klerofašizmom enako globoko regresijo kot je ta bila tedaj,ko so v 16 stoletju ubijali nedolžne vaščane- vampirje na pokopliščih z župnikovo prisotnostjo in na njegovo pobudo.
In samo za to gre.Kdor se tega zaveda,se zaveda tudi tega da na TV v Trenjih naprimer Slak in na nacionalki na vseh oddajah,kjer nastopa Jelinčćič,doživljamo ta sovražni govor,najprej proti Džamiji,kjer Jelinčič govori o muslimanih,ki so morilci in zločinci,potem o Romih,ki so tatovi,potem o gospodarstevnikih ki so sami veliki lopovi,za vse pa ima po Branku Maksimiviću sočen jezik,in sicer kar naprej ima na jeziku jezik nasilja,aretacije,zapore in areste itd,
Problem je v tem,da je to jezik nasilja,ki se dotika kar naprej nasilja v nas,ga vzpodbuja in kliče iz podzavesti in nazadnje dobimo zmeraj več gorećnežev,ki jih zakoni ne zanimajo ampak samo še fizični obračuni enega samega nasilja,ki zakonsko sploh ni utemeljeno ne sankcionorano ampak je kot pravičnost ,nasilneži so pa noslci te pravičnosti,nad vsemi institucijami sistema.,
V Nemčiji greš za tričetrt Jeliničičevih stavkov pred sodišče,toda nihče ne čaka na ovadbe,tožba je stvar državnega tožilca,ki je ne sme opustiti.Pri nas se ta jezik širi,postaja zmeraj bolj všečen,POP TV in TV Slovenija si brez Jelinčičla ne moreta zamisliti nobene politične informativne oddsje,na novi TV 3 ima kar samostojno oddajo ,zaradi tega ker ne moreta zaradi vedno večje gledanosti brez tega jezika jezika nasilja.
In tukaj se začne Holokavst in tukaj se začne prebadanje žrtev z glogovimi koli,in nikogar ,tudi nobene stranke to ne zanima,ker imajo vse po vrsti prekratek nos,pred njim pa ne vidijo tega,da je pred nami huda kriza,jezik je namenjen tistim,ki bodo mislili,da so najbolj prizadeti,čeprav ne bodo.Najhujše pa je da Jelinčiču pristavlja svoj pisker Semolič skupaj z Stefančičem spet na TV,ki javno poziva ljudi k javnim neredom pod pretvezo,da so vladni ukrepi zanič,da so njegovi predlogi pravi,za svoje ne nosi nobene odgovornosti,za hujskaštvo skupaj z Jelinčičem prav tako ne,vlada pa vendarle nosi odgovornost za vsako svojo potezo.
Sindikati ki nastopajo iz stališča javnega nasilja(zasedba podjetij,čeprav je to tako neracionalno,zato pa je tudi za tako nasilno rabo Sindikatom )so sodobni Križarji,ki hodijo okoli in s tem jezikom hujskanja k javnemu neredu,ustvarjajo pogoje za nadvlado nad institucijami sistema..
V krizi je taka pozicija Sindikatov tako kazniva kot je Jelinčičev jezik,saj tako Sindikati kot Jelinćič načenjata institucije sistena,kjer je vseeno ali je ta vlada Pahorjeva ali pa bi bila Janševa.Peter Božič
Peter, ta tvoja teza je shrljiva, saj je po tej logiki oko za oko, kri za kri, zob za zob … edina varianta zaustavljanja nasilja, ki se ne bo ustavilo nikoli.
Gospod Peter. Grozno je, ko razumen človek vidi, da nasilje izhaja iz strahu, ki ga širijo posamezniki ali oblastne elite, ki jim strah prižene “ovčice” v njihovo “zavetje” in na strahu, ki ga širijo zavestno gradijo svojo oblast.
Malo drugačen pa je strah delavcev, ki jim ugašajo delovna mesta, padajo plače in ogroženo dostojno življenje. Reakcija v takih primerih je samoobrambna, ta pa je opravičena in dopustna. Zato ni prav, da Semuliča in sindikate mečete v isti koš.
Obema sem dolžan pojasnilo.Jaz se ne strinjam z Sindikati,ker nastopajo z pozicijo sile,ne moči.Moč je v vsebini,v argumentih.v pogajalski poziciji,ne pa na mitingaštvu.Ko pa se Semolič zateka k argumentiranjem ukrepov,laže,saj je temeljna zaščita delavcev,delovno mesto,ne pa ohranjanje že desetletja zgubljenih podjetij.Za Semoliča je značilna ta demagogija,ker ve,da bodo delavci šli za njim,če se bo vedel tako,da bo pihal na dušo ozkim lokalnim tendencam,niti ne interesom,ne pa dejanski zaščiti delovanih mest.Za mene pa je zgubil sleherno verodostjnost,ko je podprl delavko iz Vrhnike,ki je rekla da ne bo šla v službo v Ljubljano ker je predaleč.druga pa,da se je izobraževala za nekaj drugega in zakaj bi zdaj to menjala.TEMELJNE VREDNOTE POŠTENEGA FLEKSIBILNEGA ZAPOSLOVANJA IN FLEKSIBILNOSTI JE S TEM PORUŠIL.Tako javno ravnanje s strani Sindikatov je nedopustno v normalnih razmerah,kaj šele v recesiji.Vlado in institucije sistema je treba podpreti,nasprotovati pa samo kadar gre za resnično utemeljeno nezaupanje,namreč da ukrepanje ostaja pri besedah.In tukaj je bilo na strani vseh mogočih vlad največ kršitev in zato lahko Sindikati govorijo tudfi take packarije kot jih,saj se jim bolj verjame kot vladi.Tukaj je problem.Semolič je s temi lažmi in poceni demagojijo bolj nevaren kot Jelinčič.oba pa delujeta na enak način zastrupljanja in onesnaževanje javnega ozraćja.
Da bo stvar bolj jasna.Množičnega mitingaštva se ne da ustaviti,s tem lahko izsiliš predčasne volitve,zamenjale se bojo garniture na oblasti in kaj je to’Namesto reševanje krize skrajno škodljiva igra sile med političnimi silami,ki spodpokavaja druga drugo in Sindikati so ravno na poti da to spodbujajo.Lep pozdrav Peter Božič
Glede fleksibilnosti se strinjam. Pa tudi ta izhaja iz strahu ljudi, ki so pač živeli v nekem relativno varnem okolju in jih sprememba navdaja z velikim strahom.
Kaj pa sindikatom ostane drugega kot mitingaštvo. Pahor je obljubljal dialog, pa je nanj pozabil.
Kot tretje pa bi postavil vprašanje. Ali ni delovno mesto in zaposlitev, kot temelj socialne varnosti, na katerem temelji socialna varnost že preživel čas oz. ravoj. Prav ta trenutek smo v stanju, ko vemo, da ni dela za vse in tudi nihče ne more trditi, da so bo družba lahko sploh vrnila v stanje popolne zaposlenosti.
Sam sem prepričan, da je rešitev v novih modelih razvoja in tudi sistema zagotavljanja socialne varnosti.
UTD je eden od možnih modelov.
Sem pa prepričan, da oba vema, da izhod iz krize ni v starih vrednotah, obstoječih modelih gospodarskega razvoja, upravljanja družbe in gospodarskih družb in predvsem delitve družbenega proizvoda. Vse, kar k temu vodi, tudi sindikalna “demagogija”, je dobrodošlo.
Veseli me,da obstajajo tudi taki,ki razumejo (ne samo verjamejo).Peter Božič..Super.To je resnica.
Silvester, postavljanje zahteve po nekem mesečnem dohodku za vse državljane brez ekonomskih kriterijev, je popolnoma enako zaplotniška zamisel, kot zahtevati od države, da mora vsakemu delavcu kontinuirano zagotavljati primerno plačano delo.
UTD in delovna mesta lahko izhajajo samo iz dobrega gospodarjenje s podjetjem država, katerega kapital je v neprenosljivi in enaki družbeni lasti vseh državljank in državljanov.
Holocaust?? nein danke? ja bitte muti?
Heute wir mussen ein paar milionen eliminiren —-
Tkole — npr… Rusi in ukrajinci se odločijo, da bodo energetsko izstradali večino vzhodne evrope…. Problem denimo predstavljajo Ukrajinci, ker so Rusi le malo prehud zalogaj… ampak … združene sile vzhodne Evrope udrejo v Ukrajino — jo vojaško premagajo in kaj zdaj s temi ljudmi?
Živeti z njimi je nemogoče, ker se očitno ne da… da jih ravnaš še 100 generacij…??? najbolje je torej Holokavst v Černobilu napraviš malo bodeče žice, notri strpaš nekaj milijonov ljudi, odpreš za nekaj ur sarkofag okrog 4 bloka in stvar je rešena….
primer 2 : Hrvatom ne damo v EU in Nato… okay… nas trenutno ščiti nato… a Hrvati se odločijo, da nas napadejo… evropa ostane tiho… nobenega ne briga za nas zahojence… Hrvatom ne bi bilo težko zasesti večino slovenije, saj imajo polne arzenale nekoristne zarjavele ropotije, ki nemočno gnije po skladiščih…. in kaj potem —- Holokavst, kaj pa drugega …
Holokavst je del zivjenja dogajal se je, se dogaja in se bo vedno dogajal…. brez pardona…
Rimljani, Grki, Turki, Srbi, Hrvati, Rusi, Japonci, Kitajci, Mongoli, Črnci, zelenci, rumenci, brez izjeme… vsi smo enaki…. in vsi preziramo drugačne. Tisti, ki misli, da jih ne, se moti…. samo povod mora imeti…. in ni več ovir za HOLOKAVST…..
kako torej drugače pojasniti, da se je navidez civiliziran narod v Nemčiji med letoma 1934 in 1945 tako množično ukvarjal s tem… ubijali so, ovajali svoje sosede zaradi lastnih zamer, pobijali so slovane, cigane, žide brez omejitev in brez milosti….
Jaz trdim, da so bili Rusi neverjetno mili z Nemci— po vsem, kar so ti počeli z njimi …. še vedno jih v tedanji vzhodni Nemčiji še kar živi nekaj milijonov. Res jih veliko postrani gleda in imajo precej slovanskih in ostalih sovjetskih genov, a preživeli so…
Holokavst je sredstvo za doseganje ciljev in ne bo izginil… samo imenuje se nekoliko drugače v različnih obdobjih zgodovine ….
Žalostno je predvsem dejstvo, da so prav “naši” –vsi skupaj so bolj ko ne isti … politiki tisti, ki ga zanetijo, potem pa ko pridejo gasilci se delajo da niso bili zraven… TO JE ŽALOSTNO
namesto, da neprenehoma gledamo ta holokavst drugje, ga odpravimo doma…. Socialnega, političnega in ekonomskega ….
To, kar se je dogajalo je bilo, poskrbimo, da “mi” – svetovana populacijane bomo tega počeli …. drugo nas naj ne skrbi
ZA BOŽJO VOLJO, ČE SE ŽE ENAČITE Z IDI AMINOM IN KOMPANIJO, POTEM POJDITE IN ŽIVITE TAM Z NJIMI. TU JE SLOVENIJA IN ČE SMO SVINJE, SMO SLOVENSKE SVINJE …. TAM NAJ BODO PA OSTALE SVINJE… PRI NAS NAJ BO SVINJ MANJ PA BO ZA VSE BOLJŠE. IN VSE SKUPAJ JE PATETIČNO BOLANO….DA NAS MORA GNOJ OD LJUDI NEPRESTANO SPOMINJAT ČESA SO SPOSOBNI …. DA MORAMO ŽIVETU V STRAHU PRED HOLOKAVSTOM …. NAJ PRIDE SVOJAT IN NAJ KONČA NAŠA MIZERNA NIČVREDNA STATISTIČNA ŽIVLJENJA … A SE KDO BOJI ZA SVOJO USRANO RIT? ZAKAJ… DA BO BOLJ ZADOVOLJNO PLAČEVAL DAVKE ZA PASJI DREK … ZA TE NIČVREDNE USLUGE, KI NAM JIH NUDI TA DRUŽBA? NIČVREDNE A DRAGE… BARABE NAM VODIJO DRŽAVO ENI IN ISTI SOCIALISTI, FAŠISTI, KOMUNISTI BELOGARDISTI, NACISTI VSI SO ++++ISTI…
ZGODOVINSKI SPOMIN JE ITAK KOT PRI RIBAH… 18 SEKUND; komaj kje bi še lahko trdili, da so nacisti sploh obstajali….bojda niti Hitler ni bil nacist, bil je pozabljeni deček iz skavtske skupine, ki se je izgubil v mahu življenja… Za kozlat…
Zavijte svojo bedo v štrace življenja in se povaljajte po gnoju trpljenja, nato pa vsak po svoje …. naj veter razpiha pogorišča naše nekoristnosti do nerazpoznavnosti …
z izjemo 23. dec.1990 svetovni zgodovini nismo prinesli ničesar… ničesar koristnega ničesar veličastnega, le svoje dvoriščne razprtije smo prenesli na svetovni oder…. saj veste kokoši in otroci pokvarijo družinski ugled ….
bodimo enkrat veliki in sprejmimo odgovornost časa na svoja pleča…
Lp
Zgodovina ni učiteljica in se ne ponavlja. Ponavljajo se ravnanja ljudi, ki pač kakor pravi Božič tako delujejo že 50 000 let. Je pa dan današnji le koristno vedeti nekaj o sionizmu. Namreč Hitlerjevega proti judovskega ideologa Rosenberga in udeležence konference ob jezeru Wannsee o »končni rešitvi« imam na sumu, da so preštudirali knjigo Židovska država (1896), ki jo je napisal ideolog sionizma dr. Theodor Herzl.
Samo nekaj misli iz te knjige:
Prosimo mogočnike sveta naj nam dodelijo kos zemlje, kjer bomo lahko imeli kljukaste nosove, črne ali rdeče brade in krive noge.
Ni nujno, da je to Palestina, ki je majhna za Erec (veliki) Izrael.
Še pred odhodom v to deželo moramo izboljšati našo RASO in jo usposobiti za bojevanje. Sionisti se morajo na vse možne načine oskrbeti z zemljišči Arabcev, tudi izven območja, ki bi jim bilo dodeljeno za naselitev.
O Arabcih:
Arabce bi lahko zaradi njihove odpornosti proti malariji uporabili za izsuševanje močvirij. Tamkajšnji domačini morajo biti neopazno odrinjeni v sosednje dežele, brž ko bodo v židovski državi opravili najbolj groba kolonizatorska dela.
O Evropi:
Za Evropo bi mi bili obrambni zid proti Aziji, predstraža proti muslimanom in barbarstvu. Evropskim državam zagotavlja, da Palestinci v tej državi ne bodo imeli nobenih pravic, razen kot začasno sredstvo za uresničitev kolonizacijskih načrtov.
Herzla sprejme nemški cesar Viljem II. Cesar je na idejo gledal s simpatijo. Nemčiji naklonjeni Židje na turškem ozemlju, ki mu je pripadala Palestina bi bili koristni. Viljemov državni kancler von Bullov pa je zapisal, da je to priložnost, ko se lahko Nemčija znebi »nesimpatičnih elementov«
Papež Pij X je sprejel Herzla v Rimu in zatrdil. V primeru, da pride do realizacije sionističnih ciljev bodo naše cerkve in duhovniki pripravljeni blagosloviti vaše ljudstvo.
Franz Oppenhajmer je na VI. sionističnem kongresu opisal strategijo sionizma.
Najprej bomo razprostrli mrežo kmečkih naselij na zemlji ki jo moramo dobiti, kupiti ali osvojiti. Da bo ta mreža držala jo moramo napeti med kavlje. Brez osvojitve ključnih strateških položajev v Galileji, Judeji, Negevu in priobalnem pasu ta mreža ne bo držala.
Ko se država ustanovi morajo Arabci vedeti, da so ljudje nižje vrste. To se jim bo dokazovalo z zaposlitveno politiko, omejenimi možnostmi za šolanje, prepoved posedovanja imetja in večjih industrijskih objektov. V Palestini ne živimo z Arabci, temveč poleg njih.
Toliko o prednikih tistih, ki izvajajo nasilje nad Palestinci in nadaljujejo odvzemanje in poseljevanje njihove zemlje. In še nekaj. Poznam Palestince, ki imajo svetle lase in modre oči kot nekateri Židje. Samo ti Palestinci niso nikdar zapustili svoje domovine. Eksodus »izbranega naroda« iz Egipta pa je samo bla-bla.