Ob dnevu učiteljev v tednu otroka
Čestitke učiteljem, vzgojiteljem, otrokom, mladostnikom – ženskega in moškega spola. »Gradimo prihodnost – vlagajmo v učitelje zdaj!« se glasi slogan ob svetovnem dnevu učiteljev, 5. oktobru, v letu 2009. Letošnja tema Tedna otroka (5. do 9. oktobra 2009) pa je: “Otroku v korist – naše osnovno vodilo“.
Ugotavljamo, da dogodka ne sovpadata slučajno, da se slogana ne izključujeta, pa tudi dejavnosti ne. Nasprotno, vlaganje v učitelje, tudi v teh kriznih časih, je posebej pomembno, da lahko uresničimo naše osnovno vodilo: v korist otroku, ne glede na čase, v katerih se nahajamo.
Ali bomo zmogli premostiti tokratne ovire ni toliko odvisno od učiteljev, niti od otrok oziroma mladostnikov in njihovih staršev, na kar nakazujejo neizpodbitna dejstva. Le-ta je moč razbrati tako iz statistike, kot iz vsakdanjega življenja vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa, predvsem pa iz edukacijske politike naše države kot celote, ki usmerja delo učiteljev, otrok, šol.
Statistični podatki nam lahko razkrijejo marsikaj, veliko več pa povedo izkušnje, ki se razlikujejo tako rekoč od primera do primera in jih sicer večino lahko zasledimo na spletnih straneh javnih in zasebnih vzgojno izobraževalnih zavodov, medtem ko so posamezni problemi javnosti bolj ali manj skriti. Ne prikriti, kajti o njih se govori in razpravlja, a zagotovo premalo, parcialno ali na nepravih mestih oziroma žal, pogosto zgolj ob »posebnem času«, to je času obeležij.
Nekateri podatki, ki jih ob takšnih posebnih dnevih ponujajo v branje in obravnavo najrazličnejše inštitucije, od vladnih do čisto komercialnih, so po eni strani alarmantni, po drugi spodbudni. Zakaj, vam predstavljamo v nadaljevanju – za sedaj lahko rečemo le, da je dobrih novic, denimo o delovanju varnih sob, društva Beli obroč, telefona TOM, akcij ZPMS, varna raba interneta Safe.si in podobnih, premalo. Prevladujejo statistične novice. Letos so na območju PU Celje odvzeli staršem že 28 otrok (lani v celem letu 31), obravnavali 65 primerov zanemarjanja otrok in surovega ravnanja z njimi (lani 20) ter 22 primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let (lani 17). Prav tako so obravnavali že 268 primerov nasilja v družini – po členu 191 v kazenskem zakoniku, ki pa velja šele od 1. novembra, zato za lani ni primerjalnih podatkov (Mojca Marot, Celje), in podatki na vladnem portalu o otrocih ter na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.
Ko se ozremo na delo učiteljev, vzgojiteljev in drugih akterjev v procesu vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, zasledimo nekaj suhoparnih statističnih podatkov, ki jih vsako leto v posebni izdaji pripravi SURS (tukaj), na spletni strani Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in in kulture v Slovenije – vključno z aktivnostmi po posameznih območnih odborih. Vendar je veliko več razkritega, če prebiramo spletne strani najrazličnejših stanovskih društev, forumov in edinega skupnega strokovno informativnega časnika za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo, Šolske razglede, zraven drugih strokovnih časopisov, člankov, publikacij, razprav, študij, raziskav, ki prispevajo k razvoju edukacijskih ved in interdisciplinarnemu pristopu k teoretičnim in praktičnim vprašanjem vzgoje in izobraževanja, na primer revija Šolsko polje.
Po drugi strani je spodbudno to, da se je vlada v koalicijski pogodbi zavezala, da bo uredila položaj učiteljev, jim povrnila dostojanstvo in ugled, povečala avtonomijo in jih razbremenila administrativnega dela, kajti le tako bodo lahko uresničili svoje poslanstvo in priporočila UNESCO. Nenazadnje se o problemih otrok in učiteljev v zadnjem času veliko več govori, nekoč tabu teme so v ospredju, strokovno in širšo zainteresirano javnost še kako zanimajo, zato se ni čuditi, da k razreševanju problematik pristopajo tudi »komercialno«, kot na primer ponudbe, ki jih v teh dneh (ob tednu otroka) najdemo na primer v Umetnostni galeriji Maribor, v Park hotelu Bohinj, v Splošni knjižnici Ljutomer, na vseh šolah in vzgojno izobraževalnih zavodih, pa še kje.
V Odboru za šolstvo in šport Zares-nova politika se trudimo za izboljšanje kvalitete dela, učnih in delovnih pogojev obeh ključnih akterjev v vzgojno izobraževalnem procesu (učitelja in otroka/učenca/mladostnika) in se bomo tudi v bodoče. Pripravljamo aktivnosti, projekte in smo ter bomo še vnaprej, ko gre za korist otroka, v koalicijskih usklajevanjih neomajni. Za realizacijo zastavljenega v koalicijski pogodbi bomo na tem področju naredili vse, kar je v naši moči. Menimo, da je naš program mogoče uresničiti, tako z medresorskim povezovanjem kot z učinkovito fleksibilno zakonodajo in racionalnim razporejanjem sredstev. Pripravljeni smo prisluhniti vsem dobrim predlogom (pišite nam na solstvo-sport@zares.si) za izboljšanje obstoječega stanja, ki jih bomo skupaj s stroko preučili in poskusili udejanjiti.
Skratka, ker sta vlogi učitelj in učenec še kako povezani in prepleteni, je treba zanju hkrati (po)skrbeti, in ker je področje šolstva in športa vse bolj kompleksno, je potreben takšen pristop, da bodo lahko upoštevane številne specifike otrok, mladine, staršev, učiteljev, šol, s poudarkom na človekovih in otrokovih pravicah in dolžnostih, s poudarkom na vrednotah, ki so v naši sodobni družbi vse bolj in vse preveč zanemarjene.
Če dogodka svetovni dan učiteljev ter teden otroka ne sovpadata slučajno, tudi ni slučaj, da je učiteljevemu poslanstvu namenjen en dan, otroku pa cel teden. To pozdravljamo in sprejemamo kot dejstvo, da so otroci ZARES naše največje bogastvo, zato investirajmo največji delež v njih, kajti tudi naša prihodnost je/bo v njihovih rokah.
Naj povzamem italijanski pregovor “Preprečimo, da bi otroci dobili udarce, ki pripadajo staršem,” zato jim posvetimo ne le en teden, ampak celo leto, vsako leto.
Čestitke vsem akterjem vzgojno izobraževalnega procesa, na vseh stopnjah, z vsemi statusi, položaji, vlogami, za vse, kar ste in še boste naredili v naši sodobni družbi, v upanju, da nam bo skupaj uspelo.
mag. Silvestra Klemenčič,
predsednica odbora za šolstvo in šport
Zares-nova politika
Drži. Na državni ravni kumulativno zbrani statistični podatki lahko morda služijo za dobro odločitev, ali naj v zdravstvu uvedemo prostovoljno brezplačno cepljenje proti HPV za vse deklice, medtem ko je v šolstvu situacija že po posameznih srednješolskih programih bistveno bolj specifična in to ne zadošča. Potrebno je študirati vsak program posebej. Vendar a je to sploh še naloga politike? Vsaj pri univerzi gotovo več ne.
Pridružujem se čestitikam. Malokdaj se zavemo koliko znanja in življenskih modrosti se prenaša iz roda v rod in brez tega bi človeška družba propadla. Večino tega dela šola, učenci in učitelji v njej. Ob tem pa mislim, da bi moral v vseh šolah dati večji poudarek, da se mladi naučijo postavljati vprašanja in s pomočjo učiteljev iskati odgovore nanje. Preveč šola poudarja učenje odgovorov in premalo razmišljanje otrok. Saj vsega znanja ne moremo shraniti v glavi, poiščemo pa ga lahko vsak čas v knjigi ali na spletu. Modrost, znanje in tudi odgovori pa se v bistvu skrivajo v vprašanjih. Vse novo, vsaka inovacija, vsak pravilen odgovor se začne s jasnim vprašanjem. In tak bi moral biti sodoben in svoboden človek.
Spoštovana gospa Silvestra,
hvala za čestitke ob dnevu učiteljic in učiteljev. Kot učitelj, socialni delavec in prostovoljec na področju preprečevanja vrstniškega nasilja, pa ob dvojnem obeleževanju, tako otroka kot učiteljice, učitelja, ne morem mimo dejstva, da kljub množičnemu pisanju o nasilju vseh vrst, tako nad otroki, v družini, na delovnem mestu itd, nismo učitelji toliko (samo)kritični in človeški, da bi, ko že prepoznamo posameznika, posameznico, družino v kateri so problemi, začeli organizirano pristopati in postopati. Še več, uprave šol, kar nekaj jih poznam, tovrstne probleme prikrijejo v upanju , da bo namesto njih to postoril nekdo drug. Največkrat tega ne stori nihče. Že pred leti sem o tej problematiki napisal članek v strokovni reviji in si pri nekaterih akterjih blizu vodstva šole nakopal sovražnike, v smislu, kaj se grem, ko tako javno razkrivam šolske probleme, ki se dotikajo zgolj nas delavcev šole, saj smo vendar odlična šola v kateri ni problemov, kaj šele nasilja. Res je, učencev v šoli učiteljice in učitelji ne bi smeli oz. jih ne tepemo več, vendar pa opažam, da je veliko otrok izločenih iz skupinske klime, sredine, tako od sošolcev kot učiteljic in učiteljev in sprašujem se, ali ni to prav tako huda kršitev otrokovih pravic, kot prej omenjeno telesno kaznovanje? In še veliko je problemov na slovenskih šolah, nekaj znanilcev v smislu reševanja le teh, vidim v izobraževanju na najvišjih nivojih, pod pokroviteljstvom Pedagoške fakultete v Ljubljani in financiranjem razvojnih skladov Evropske skupnosti. Na eno teh usposabljanj (Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju socialnih in državljanskih kompetenc) sem tudi sam prijavljen. Nosi pomenljiv naslov: Hlapec Jernej in njegova pravica. Razvidno je, da smo hlapci učitelji in učiteljice, seveda je slednjih več. Želim vam ga. Silvestra, da bi o tovrstnih problematikah še več govorili in pisali, tako obče v družbi in tudi v stranki Zares.Lepo Vas pozdravljam in vam želim vse dobro.