Peter Božič 1932 – 2009

Ključne besede: Peter Božič

Umrl je Peter Božič, pisatelj in dramatik. Ustanovni član združenja Zares in pozneje politične stranke Zares. Širša slovenska javnost ga pozna predvsem kot enega od najbolj vidnih slovenskih povojnih dramatikov in pisateljev, kot človeka, ki je osebna in družbena vprašanja svojega časa znal prevesti v literarno formo in jih prikazati skozi optike marginaliziranih in zapuščenih, skozi optiko življenja z malo začetnico.

Peter Božič je bil, od kar ga poznam, navdušen debater pa naj je šlo za nogomet – njegovo ljubezen iz strasti, ali pa za različna javna vprašanja, navsezadnje tudi za politiko. Ko se je pred nekaj leti pojavila potreba po novem v slovenski politiki, se je tej pobudi hitro pridružil in jo tudi sooblikoval. Bil je eden od najbolj angažiranih članov stranke Zares, tako na mestni kot na državni ravni. Včasih ni bil najbolj prijeten sogovornik. Toda prav to smo pri njemu cenili. Da je stvari povedal točno tako, kot jih je videl, in se pri tem ni dal motiti. Toda nikomur ni nikoli ničesar zameril in z vsakim, ki se je pojavil na njegovi življenjski poti, kot bežen znanec, sodelavec ali somišljenik, je znal biti prijatelj.

Politična dediščina, ki nam jo zapušča Peter Božič je ljubezen do odprte javne besede, do polemike, do zavzemanja za svobodo in odprtost v najbolj primarnem pomenu te besede, do preskušanja novega in neznanega, do razumevanja politike kot javnega delovanja.

Peter, hvaležni smo ti za vse, kar smo lahko skupaj s tabo storili, da smo stranko Zares umestili v slovenski politični prostor in jo naredili za prepoznavno politično opcijo v tej državi!

Pavel Gantar

11 x komentirano

• 1.  B.G. pravi :
  13. julij 2009 ob 14:41    

  Počivaj v miru!

• 2.  Igor Đukanović pravi :
  14. julij 2009 ob 19:16    

  Zanimiv človek. Neverjetno poln energije. Ohranil ga bom v prijaznem spominu.

• 3.  Boris Fanin pravi :
  15. julij 2009 ob 11:15    

  Petra se bom kot člana stranke spominjal po marsikateri kritični misli, ne do drugih, to znamo vsi, ampak do napak in stranpoti v lastni stranki. Nisem ga osebno spoznal. Sedaj je žal prepozno.

  To sem že nekje zapisal in ni odveč zapisati še enkrat.

• 4.  TINKARA - Tanja B. pravi :
  17. julij 2009 ob 10:10    

  Gospoda Petra Božiča sem videla kot človeka s karizmo, resnicoljuba brez dlake na jeziku, strastnega debaterja, ki je verjel v svoj lastni prav. Zame ni bil le blebetav starček, kot so ga želeli prikazati nekateri megleni mlečnozobci (verjetno veste, na koga mislim),temveč neustrašen navdušenec, sogovornik, ki je nevednim lahko trn v peti, pristaš svobodne javne besede…
  Žal mi je, da ga ni več.Take ljudi potrebujemo,takih ljudi je ZARES škoda, takim ljudem bi lahko “mlečnozobi podmladki”rekli samo hvala, ker se je g. Božič sploh hotel ukvarjati z njimi in jih celo prepričevati…
  Gospod Peter Božič, hvala za vse, kar ste storili in kar ste nam dali. Opravičujem se vam za idiote, ki so vam v vaših zadnjih dneh življenja tako zelo nasprotovali in grenili življenje…. Počivajte v miru.

• 5.  robert pravi :
  17. julij 2009 ob 10:18    
  
  Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
  
  
• 6.  scan pravi :
  17. julij 2009 ob 13:27    

  Spadam med mlajšo generacijo in tako g. Božiča ne poznam drugače, kot iz posameznih debat po televeiziji. In kolikor sem videl in slišal, je bil to najbolj nekulturni človek na svetu, ki nasprotniku ni dopustil svojega mnenja, niti ga ni pustil dokončati misel, ampak je sogovornika vedno grobo prekinil in klatil z rokami, kot da bi bil omejen….
  Tudi ko se je šlo za Titovo ulico v Ljubljani je imel tako primitivne odgovore, sploh pa takrat, ko so mu z dokazi postregli glede Titove vloge v povojnih pobojih v Sloveniji.

• 7.  vesna pravi :
  17. julij 2009 ob 18:09    
  
  Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
  
  
• 8.  Peter Hartman pravi :
  18. julij 2009 ob 6:38    

  Spoštovaje do preminulih, je ena izmed temeljnih vrednot dragi Bobi, a od tega ste nekateri še daleč. G Božič je bil človek, ki je povedal, kar misli, kakšnih je malo in svoja stališča in mišljenje zastopal ter argumentiral. Bil je in bo Človek z veliko začetnico! Takšnih je žal vse manj!

  LP iz MB

• 9.  Gume pravi :
  23. september 2009 ob 14:19    

  Slava mu, zivljenje ni bilo prijazno do njega.

• 10.  Matevž pravi :
  28. september 2009 ob 15:12    

  scan Se strinjam s tabo, v osnovi v redu človek, katerega je pa čas in realna situacija malo povozila. Mar bi se držal tega, kar je najbolj obvladal-književnosti namreč, na pa da se je šel debat na TV-ju o Titovi in podobnih bedarijah.
  Vseeno RIP, svet je bil boljši s teboj!

• 11.  Milan pravi :
  28. september 2009 ob 21:24    

  Kaj, če bi, mojstri misli in besede (žal ne vedno v tem zaporedju) enkrat za vekomaj prenehali s povojnimi poboji v kontekstu, ki vam je (bog ve/di/!, zakaj?!) tako blizu.
  Zgodovinsko je dokazano in dokumentirano, kdaj je Nemčija podpisala kapitulacijo, čeravno ni izključeno, da bi razvpiti domobranolog Dežman izkopal kakšen protidokaz.
  Kapitulacija je v vojaškem besednjaku BREZPOGOJNA vdaja, prenehanje vseh vojaških aktivnosti, predaja orožja … Vse v skladu z veljavnimi konvencijami.
  Večina po vojni pobitih kolaboracionalistov NI spoštovala kapitulacije in zgoraj naštetih posledic, zato zanje določbe konvencij ne veljajo. To ni opravičilo za množične poboje – še posebej ne civilnega prebivalstva! – jih pa postavlja v nekoliko drugačen kontekst. Zanimivo, da se nihče od kvazi domoljubov in resnicoljubov ne spotakne ob postkapitulacijski ameriški atomski bombi; z neprimerljivo hujšimi posledicami?!
  Pokojni Peter Božič je ločeval med osvobodilnim bojem in kolaboracijo. Kljub temu, da mu jih je povojna oblast pogosto in neizbrisno zagodla. Najbrž je (tudi) v tem njegova človeška veličina, če tokrat zanemarimo izjemen literarni opus. Dajte mu vsaj zdaj malo zasluženega miru!