Pismo koalicijskim partnerjem

Ključne besede: Gregor Golobič, koalicija, pismo

Spoštovani koalicijski partnerji,

v soboto, 21. novembra 2009, smo obeležili prvo leto skupnega delovanja v Vladi Republike Slovenije. Tudi v Zares – nova politika smo ta dan na konvenciji stranke namenili refleksiji enoletnega dela, tako stranke same v vlogi koalicijskega partnerja kot tudi koalicije kot celote, ki se je državljankam in državljanom zavezala s cilji, zapisanimi v koalicijskem sporazumu, in s cilji, ki jih je tudi po podpisu sporazuma z vnaprejšnjim dogovorom in medsebojno zavezo sklenila udejanjiti.

Ocena enoletnega dela je pokazala tudi nekatere pomanjkljivosti delovanja koalicije, ki pa so – ob predpostavki, da so sklenjeni dogovori zavezujoči za vse partnerje enako, ob določitvi jasnega terminskega načrta uresničevanja zastavljenih ciljev ter boljšega in učinkovitejšega medresornega sodelovanja, – zagotovo odpravljive.

Na konvenciji smo se posebej zadržali tudi na primeru glasovanja o zakonu o poslancih, ki je v naši stranki sprožilo zelo kritičen odziv zaradi nenačelnosti poslanskih kolegov, ki so v tem primeru povsem prezrli določila koalicijskega sporazuma. V razpravi je bilo izrečenih veliko opozoril, katerih skupna značilnost je ugotovitev, da koalicija ne more uspešno delovati, če se bo kot princip njenega funkcioniranja uveljavila metoda, da vsak koalicijski partner iz sporazuma jemlje tisto, kar je v danem trenutku komu po volji, ter da bi se ob tem znotraj delovanja koalicije principi argumentacije in usklajevanja zamenjali s principom moči.

Prvič doslej se je zgodilo, da je pomemben zakon, ki je bil dolgo časa v obravnavi na različnih ravneh in koalicijsko usklajen ter soglasno podprt na seji vlade, nato zaradi nepodpore s strani večjega dela največje poslanske skupine doživel fiasko pred očmi tako parlamentarne kot tudi siceršnje javnosti.

Gre za prvi takšen primer, pred koalicijo pa so še številne težke preizkušnje, zato je prav, da ga obravnavamo z vso resnostjo in se dogovorimo, kako bodo stvari potekale v prihodnje. V nasprotnem primeru se namreč lahko zgodi, da bo koalicijska pogodba postala poljuben jedilni list »a la carte«, na kar je opozoril tudi predsednik državnega zbora.

Zaradi omenjenega smo na sobotni konvenciji sprejeli tudi sklep, da Zares – nova politika zahteva sklic koalicijskega vrha, na katerem bi skupaj preučili in analizirali, ali se koalicijski sporazum še uresničuje. Predlagam, da na jutrišnjem rednem usklajevanju predsednice in predsednikov koalicijskih strank, določimo termin tega koalicijskega vrha.

Lep pozdrav,

Gregor Golobič
Predsednik Zares – nova politika

37 x komentirano

• 1.  MarkoGr pravi :
  24. november 2009 ob 9:39    

  Pokončna drža, zelo dobro!

• 2.  TomažJ pravi :
  24. november 2009 ob 10:56    

  Lepo! Umirjeno, tehtno…

• 3.  dr. Tristan Šker pravi :
  24. november 2009 ob 11:05    

  Pametna poteza. Gre razmisliti o tem ali je koalicija sploh še koalicija, če jo eden od partnerjev zlorablja za uveljavljanje svojih interesov.
  Partnerstvo je smiselno, če so partnerji v enakem položaju.

• 4.  Sandi Uršič pravi :
  24. november 2009 ob 11:42    

  Lepo, vendar ni dovolj, da smo pokončni samo na besedah, če koalicija pade na preizkušnji, ki od poslank in poslancev zahteva samoomejevanje, je resno potrebno razmisliti o smiselnosti vztrajanja v koaliciji.

  Vsak funkcionar, predvsem na državni ravni, se mora vprašati, ali vztraja zato, ker res lahko uresničuje vizijo nove politike ali zato, ker ga vodijo osebni interesi.

  Če ugotovimo, da na vladni in parlamentarni ravni, nove politike še ne moremo uresničevati, se je moramo lotiti na najnižji lokalni ravni. Vprašanje, ki se postavlja. Ali moramo za takšno pot, za vsako ceno, vztrajati v vladi?

• 5.  Nikolovski pravi :
  24. november 2009 ob 13:49    

  hmmm paradoks naše demokracije…

  1. Formalno: poslanci imajo ustavno zagotovljeno svobodo odločanja po svoji vesti. Tako kot odvetnikom, ki zastopajo zločince, tudi njim ni moč očitati neupoštevanja ‘naših’ pogledov in dejstev ali jih klicati na ‘zagovor’.

  obenem pa želimo da poslanci glasujejo tako kot stranka želi.
  hmmm… res ne razumem

• 6.  stane pravi :
  24. november 2009 ob 20:28    

  Dare, v tem je verjetno čar poklica politik;)

• 7.  sreco pravi :
  25. november 2009 ob 19:26    

  no neki novga
  ampak Grga vsa cast ok je pa res da je treba tud kej druzga spedenat sam vem da se ne ad vse naenkrat tempo mas in to je ok da ne recem okej

  lp srec

• 8.  tomaž pravi :
  26. november 2009 ob 0:14    

  “…zaradi nenačelnosti poslanskih kolegov, ki so v tem primeru povsem prezrli določila koalicijskega sporazuma….”

  Pravi Golobič. Ampak najprej bo treba pred svojim pragom…
  Kako so glasovali poslanci Zaresa?
  Manj sprenevedanja ne bo škodilo.

• 9.  stane pravi :
  26. november 2009 ob 0:35    

  Bodi realen in se postavi v njuno kožo.
  Župljani bi jima pljunili v obraz.

• 10.  Simon Ručigaj pravi :
  26. november 2009 ob 5:32    

  Stane, zakaj pljunili v obraz? So župani, ki so glasovali za ta zakon …

• 11.  stane pravi :
  26. november 2009 ob 8:04    

  Simon, verjetno so občani dvakrat glasovali za župane zato, ker mislijo, da so sposobni opravljati obe funkciji, sedaj bi pa ti rad, da se župani sami ukinejo kot poslanci, ali odstopijo kot župani.
  Kaj to ne pomeni dati košarice tistim, ki so jih volili?
  Če jih ukine ustavno sodišče, ok, če pa misliš, da sta strankina župana prekršila načelo samoomejevanja, pa daj pobudo, da jih po Erjavčevem vzorcu poslanska skupina izloči.
  Če še Pahor in ostali ravnajo tako, se bo rodila največja neodvisna skupina poslancev.

• 12.  Simon Ručigaj pravi :
  26. november 2009 ob 9:04    

  Stane, če bi poznal predlog, bi videl, da ne gre za ukinitev v trenutku, pač pa da bi stvar stopila v veljavo postopoma, skozi mehanizme volitev.

  Svoje pobude lahko pa sam daješ.

  LP, S.

• 13.  stane pravi :
  26. november 2009 ob 9:30    

  Poznam predlog, ki pa v bistvu nič ne spremeni.
  Gre preprosto za to, da se volivcem ukine možnost imenovati enega človeka, ki mu zaupajo, na dve funkciji.
  Kar se mene tiče, pobude o izganjanju županov iz parlamenta sploh dal ne bi vse dotlej, dokler državljani ne dobijo možnosti ekonomske kontrole parlamentarcev in vlade z delnico države.
  Potem bodo pa morda postali župani še bolj aktualni, saj je županovanje dobra šola.
  Vsekakor pa mislim, da to glasovanje ne more biti razlog za razpad koalicije, še manj pa za zdrahe znotraj strank med župani in ostalimi.

• 14.  Simon Ručigaj pravi :
  26. november 2009 ob 10:02    

  Stane, saj ne gre za zdrahe. Gre za zelo preprost dogovor in verjetno si vsi želimo, da se ga bodo lahko stranke v bodoče bolje držale. Dvofunkcionalnost poslancev-županov pa po mojem mnenju ni povezana z delnico države. Kot rečeno – imamo volitve. Tudi, če temu v vaši varianti ne rečemo več volitve … gre enostavno za zaupanje dovolj velikega števila ljudi. In tega se ne more meriti le ekonomsko. Celo svetovna politika razmišlja, da ni vse v BDP – vi bi pa uvedli tako hard-core ekonomsko merilo (zgolj ekonomskega dobička, pri tem pozabljajoč na vse druge možne merilnike, ki morda trenutno obstajajo ali pa tudi ne) kot vseobsegajoče … S tem se, mislim, ljudje večinsko enostavno ne bodo strinjali, nikoli. Družba, javni prostor komunikacije in delovanja, nista in ne bi smela biti zgolj nekakšna ekonomska borza.

  PS: predlog bi seveda bistveno spremenil zadeve. Vse tovrstne spremembe v zgodovini so bile vedno postopne. In ti ga braniš z revolucionarnim, poenostavljam “ne moreš ljudem vzeti županov/poslancev”. Nihče jih ne vzame, pač pa gre zgolj za to, kako bo zastavljena javno-politična strategija, česa si bomo želeli – transparence in optimalnosti, ali prepletanja interesov in s tem tudi izgub časa v razpravah zaradi ‘branjenja enega, državnega interesa, pred lokalnim ali, bognedaj, zasebnim interesom’. Moč, skratka, mora biti razdeljena.

• 15.  stane pravi :
  26. november 2009 ob 11:19    

  Simon, za nobenega lastnika nobenega podjetja ne more biti in tudi ni, za ocenjevanje uspešnosti svojega direktorja edino merilo čim višji dobiček.
  Je pa izguba izločilni pogoj, saj sicer podjetje propade.
  To pri družbi država ni čisto nič drugače.
  Torej bo gibanje DD dividende tudi državljanom samo eden izmed kriterijev za ocenjevanje uspešnosti vlade in parlamentarcev.
  To, kar pa govoriš o BDP, da ni vse, se strinjam tudi sam, kar pa nikakor ne pomeni, da bi njegov padec smel prinašati tudi izgubo, ampak se mora znotraj manjšega BDP spremeniti avtomatsko tudi njegova delitev na dobiček in plače tako, da do izgube ne pride, sicer je družbene reprodukcije konec, ker zmanjka semena za setev.
  In ravno tako dinamično ravnotežje delitve BDP na tekočo in investicijsko potrošnjo omogoča DD.
  Ta tvoja pripomba, da se državljani ne bodo nikoli večinsko strinjali s tem, da se iz pasivnega volivca spremenijo z DD v aktivnega upravljalca države, kar jim bo prinašalo tudi denar, ne samo stroškov, je pa naravnost smešna.

• 16.  Simon Ručigaj pravi :
  26. november 2009 ob 14:17    

  Zakaj bi rabili DD dividendo – lahko pogledamo zadolžitev države, pa je vse jasno.

  Še na eno logiko zdravega podjetja pozabljaš, ki morda okrha tvojo utopijo – podjetje, ki se stalno razvija (želimo si, da bi se naša družba, torej država, razvijala, kajne?) nima prav veliko dobička, saj stalo vlaga v razvoj …

  DD torej pri razvojno naravnani družbi ne more imeti pozitivnega učinka.

  V primeru izgube pa – odvisno, za kaj so te izgube/posojila povzročeni. Če gre za reševanje socialnih problematik itd, ti tudi “izguba na DD” ne pove kaj dosti, kenedele?

  Takle mamo …

• 17.  Simon Ručigaj pravi :
  26. november 2009 ob 14:33    

  Takole recimo imajo to narejeno v ZDA, všteti tudi novorojenčki – http://www.brillig.com/debt_clock/.

• 18.  stane pravi :
  26. november 2009 ob 14:34    

  Simon, pa si ti kdaj pogledal kakšno bukvo o ekonomiji, da takšne streljaš.
  Iz česa pa naj podjetje investira, če ne iz dobička.
  Takle mamo, ja.
  Ti torej delniških družb, ki lastnikom delnic izplačujejo dividende, nimaš za razvojno naravnane družbe.
  Sem si mislil, da si še v samoupravnem socializmu nikogaršnje države, da si pa tako globoko v snu, pa ne.
  Saj ti sploh ne veš, kaj govoriš.

• 19.  Simon Ručigaj pravi :
  26. november 2009 ob 15:24    

  Delniška družba je gospodarska družba. O razvojni naravnanosti raznih tovrstnih družb se lahko prepričaš v dnevnem časopisju, o nekaterih primerih pa še posebej v zadnjem letu.

  na bukve o ekonomiji se pri tovrstnih razmislekih ne bi najbolj zanašal.

• 20.  stane pravi :
  26. november 2009 ob 15:41    

  Se ti tudi ni potrebno, če premoreš kaj soli.

  ZGODBA O KROMPIRJU

  Kmet poseje krompir.
  Pridelek poje do zadnjega krompirja.
  Za novo setev si sposodi seme od soseda.
  Pridelek poje do zadnjega krompirja.
  Novo setev seje hlapec pri sosedu.

  111

• 21.  Simon Ručigaj pravi :
  26. november 2009 ob 15:51    

  Stane, k sreči naša vlada povečuje sredstva za razvoj.
  Sol pa – hja, pozimi je uporabna, a hkrati škodljiva, na cestah.

• 22.  Viljem pravi :
  26. november 2009 ob 16:09    

  Spoštovani g. Golobič!
  Koalicijska pogodba sem ali tja. Za kozlat je dejstvo, da nekateri ljudje, ki se imajo za tako poštene, pametne in ne vem kašne še ne morejo razumeti, da sta funkciji župana in poslanca v Državnem zboru RS nezdružljivi. Na preizkušnji ste ZARESovci. Če tem požrešnežem, ki bi bili radi povsod “bog i batina” ne boste uspeli tega dopovedati, potem tudi vi niste več verodostojni. Poglejte! To kar pravijo sedaj poslanci-župani o nujnosti, da so oboje hkrati bi bilo povsem podobno, ko bi meni žena rekla, da mora vsak dan za dve uri “delat” v “kurbenhaus”, da bo zmanjšala primanjkljaj v družinski blagajni, poleg tega bo pa pridobila izkušnje za domač “cingu lingu”. Dajte ga no srat, ljudje božji! Da napisal sem “ljudje božji”. Ali niso poslanci-župani večinoma katoliki, za katere je POŽREŠNOST GREH?
  Škoda, da je že Fran Milčinski že dolgo tega umrl. Sedaj bi imel neizčrpen vir materiala za pisanje o slovenski politiki!

• 23.  elizabeta pravi :
  28. november 2009 ob 14:58    

  Spoštovani g.Golobič,

  popolnoma podpiram pobudo – pravilna pokončna drža. Ne smemo odnehat. Kot ste rekli na konvenciji, včasih moramo zaustaviti korak preden pospešimo. Se popolnoma strinjam, počasi se daleč pride. Nežno ampak odločno in z vztrajnostjo, predvsem pa z pozitivnim vzgledom!

  Sama sem najbolj zaskrbljena, da se ne bi uresničil tisi del koalicijske pogodbe, ki govori o reorganizaciji sistema za zagotavljanje varne hrane (v neodvisno institucijo).
  Rada bi poudarila, da je hrana strateškega pomena, da ni pomembno samo to da jo imamo dovolj, biti mora tudi zdravstveno ustrezna in varna. Ne smemo dovoliti, da se nam pojavlja vedno višja obolevnost (predvsem med otroci in mladimi) zaradi izpostavljenosti onesnaževalom, pesticidom in drugim kemikalijam ne samo v hrani ampak okolju nasploh. Zakaj imamo po eni strani zdrave ostarele in vedno bolj bolno mladino? Tudi zato ker so naši dedki in babice ter starši uživali zdravju bolj koristno, naravno hrano kot jo uživamo sedaj. Današnji malčki, otroci ki so najbolj ranljivi, bodo najdlje izpostavljeni vsemu temu.

  Torej potrudimo se vsi skupaj in ne pozabimo da so otroci naše največje bogastvo in da na mladih svet stoji!

  Lep pozdrav,

  Elizabeta

• 24.  uravnilovka pravi :
  29. november 2009 ob 15:23    

  Nič novega,nič presenetljivega.Tudi pomladek SD zahteva minimalne plače ne 600,ampak 800 EUR,zakaj bi torej poslanci te stranke bili enotni?

• 25.  Lavrič pravi :
  29. november 2009 ob 16:38    

  Resnično je zaskrbljujoče, ker vlada med ljudmi splošno prepričanje, da je ta vlada do kraja ne učinkovita, nekompitentna, delitantska, slabo vodena, skratka nesposobna se spopasti z nadvse težko gospodarsko situacijo. Mislim, da bi to morala biti osnovna tema koalicijskega srečanja. Če kakšen dogovor, ki je zapisan v koaliciji ne bo realiziran ne bo nič hudega hudo pa bo :
  1. če bo koncem drugega leta 150.000 brezposelnih
  2. če se bo dolg države še nadalje povečeval v breme mladih
  3. če ne bo ničesar narejenega, da bi se prihodki in izdatki proračuna izenačili.
  4. če ne bo ničesar narejenega na racionalizaciji države od državne birokracije do zdravstva, šolstva, kolture, otroškega varstva itd. Tu je sigurno rezerv po grobi oceni vsaj za miljardo evrov.
  5. če se bo nadaveljevala totalna anarhija v sodstvu, ki je danes prisotna na vseh nivojih, da ne rečem v popolnem razsulu.

  Pa še marsikaj povsem praktičnega, ki bi imelo takojšen učinek v praksi bi bilo potrebno storiti. Vendar pri tako neopreativni vladi kakršna pametna odločitev očitno ni možna. Bojim se, da kmalu ne bodo demonstrirali le ubogi delavci iz neposredne proizvodnje, temveč se bo ljudstvo dvignilo v povsem drugačni obliki.
  Zares prav gotovo nosi pomemben del odgovornosti za tako kritično situacijo, tega bi se strankarsko vodstvo moralo z vso odgovornostjo tudi zavedati.

• 26.  stane pravi :
  29. november 2009 ob 18:53    

  Se strinjam, zares bi bilo potrebno postaviti koalicijskim partnerjem ultimat v obliki sanacijskega programa in če ga ne sprejmejo, razpad koalicije.
  Toda, stranka takega programa nima, sicer bi se znašel na konvenciji.

• 27.  Lili Ana Jaklič pravi :
  29. november 2009 ob 19:32    

  Spoštovani g.Golobič,

  Popolnoma podpiram vaše ugotovitve, da ste vi kot tudi stranka Zares nezadovoljni z odnosi in razmerami v koaliciji. Na konvenciji ste predstavili odločitev državnega zbora, da zavrne zakon, ki bi določal nezdružljivost županske in poslanske funkcije, čeprav je to dogovorjeno s koalicijskim sporazumom. Vsi vemo, da med 90 poslanci jih kar 53 opravlja tudi občinsko funkcijo (24 županov, 6 podžupanov in 23 občinskih svetnikov). V svoji izjavi tedna je to lepo in preprosto povedal tudi gospod Jelinčič, ki pravi: “Na dveh konjih hkrati se res ne da jahati.” Tudi jaz se s to izjavo popolnoma strinjam, saj menim, da slej ko prej, pa četudi držiš vajeti z obema rokama, padeš z enega od konj…

  Ne smemo odnehati, kot ste rekli na konvenciji. “To je škandal, o katerem bomo še resno govorili in ta bo kolalicijo postavil pred resno preizkušnjo.” Zato gospod Gregor, glavo pokonci in držite se starega pregovora, kot je tudi že gospa Elizabeta napisala. “Počasi se daleč pride.” Vizija je začrtana, šli bomo korak za korakom, potrebna bo samo še vztrajnost na poti k novim zmagam in naše oranžno sonce bo še bolj žarelo.

  Lep dan še naprej,

  Lili Ana

• 28.  uravnilovka pravi :
  29. november 2009 ob 21:40    

  Ma,traparija,da bo žarelo kaj.Lavrič je povedal bistvo.

• 29.  stane pravi :
  29. november 2009 ob 22:29    

  Lavrič je nakazal problem, ne pa rešitve.
  Rešitev problema pa je čisto osnovnošolsko matematična.
  Igor, kaj praviš?

• 30.  tomaž pravi :
  30. november 2009 ob 17:38    

  “…zaradi nenačelnosti poslanskih kolegov, ki so v tem primeru povsem prezrli določila koalicijskega sporazuma….”

  Pravi Golobič. Ampak najprej bo treba pred svojim pragom…
  Kako so glasovali poslanci Zaresa?
  Manj sprenevedanja ne bo škodilo.

• 31.  Janez Turk pravi :
  30. november 2009 ob 21:08    

  @tomaž,
  ker se ob Golobičevem pismu koalicijskim partnerjem že v drugo sprašuješ, “kako so glasovali poslanci Zaresa?”, ti bom pač jaz odgovoril (namesto Bogdana, ki mi tega verjetno ne bo zameril):
  Od 9 poslancev Zaresa je proti noveli zakona o poslancih oziroma nezdružljivosti poslanske funkcije z župansko, glasoval 1 Zaresov poslanec in sicer Alojz Posedel – honorarni župan občine Žalec. Je pač tudi pri njem pred “višjim” in “širšim” družbenim interesom prevladal osebni interes.
  V tolažbo Zaresovcem in morda tudi tebi: Alojz Posedel ni bil odločujoči člen pri tem, da je novela padla. Prej bi rekel šibki člen. Žal.

• 32.  Lavrič pravi :
  1. december 2009 ob 10:50    

  Stane, v mnogih mojih strokovnih člankih sem v zadnjih štirih letih večkrat jasno opredelil tudi rešitve, vendar nihče se v to ne želi poglobiti. Racionalizacije, ki jih jaz tako imenjujem, zahtevajo mnogo resnega napora, predvsem pa bi povzročile močan odpor pri vseh koristnikih sredstev iz državnega proračuna. Danes, kljub težki gospodarski situaciji se tako imenovani birokrati teško odpovejo 1 % svoje plače, kaj bi bilo, če bi resno zagrizli v spremembe v organiziranosti, v ukinitev določenih institucij v način delovanja koristnikov sredstev iz proračuna itd. Vendar v to je nujno ugrizniti in to sedaj, ko je primerna situacija, da se nekaj stori v tej družbi za zmanjšanje davčnih obremenitev in povišanje plač 250.000 ljudem, ki so na robu preživetja.

• 33.  stane pravi :
  1. december 2009 ob 12:03    

  Se strinjam, zato pa mislim, da lahko k ukrepanju politike prisilijo samo državljani z jasno zahtevo po izplačevanju SOS dividend iz davka na dobiček podjetij.
  Tudi Janševa EDS je bila dobra varianta za povečanje učinkovitosti gospodarjenja, toda, ker ni povedal, da misli to izvesti v imenu in za račun lastnikov države, ampak so vsi govorili samo o povečanju dobička, ta pa se ve, da pripada samo lastnikom podjetij in državi, je takoj nastal ogenj v strehi.
  Nobena dobra varianta brez DD preprosto ni izvedljiva.
  Tudi Gaspari ne bo uspel dvigniti plač z zmanjšanjem dohodnine, ker bo imel na drugi strani takoj fronto ostalih ministrov, pa čeravno bi ga podpiralo četrt milijona delavcev.
  Če bi ga pa 2 milijona državljanov, bi pa Pahor lahko storil marsikaj nujno potrebnega.
  Več kot 400 milijonov dohodnine, pa državni prihodki ne bi padli tudi z odpovedjo davku na dobiček.
  Za popolno sanacijo pa brez 25% EDS in SOS dividende iz 25% davka na dobiček, sploh več ne gre.

• 34.  BeneSi pravi :
  1. december 2009 ob 20:35    

  Pa je takšno zakonsko omejevanje skladno z Ustavo: da ima vsakdo pravico voliti in biti voljen?

  Glede na število županov v DZ mislim, da bi se našlo zadosti takšnih, ki bi šli po pravico na Ustavno sodišče!!
  In, če bi to “zmagali” poslanci_župani opozicije bi bila šele šlamastika.
  ————–
  Vsakakršno neskladnost upravljanja dela – funkcij, ki so financirane / plačane iz proračuna (direktno ali preko razdelitve v občine) se lepo omeji z plačilom samo enega “delovnega mesta” (če že “šparamo” lahko najcenejšega) – pa bo selekcija povsem “naravna”.

• 35.  stane pravi :
  1. december 2009 ob 21:18    

  Bene, vem, da ti gre moja DD na živce, toda, koliko je vredno delo kakšnega poslanca župana, bodo državljani dobili najboljši občutek skozi gibanje SOS dividende.
  Če ne bo zmogel obeh funkcij, ga bodo pa z ene razrešili, ali bo sam odstopil.
  So ljudje, ki zmorejo veliko in smo ljudje, ki zmoremo manj.
  Nihče pa ne sme biti omejen, da poskusi.
  Tako v znanosti, kot v politiki.

• 36.  Simon Ručigaj pravi :
  1. december 2009 ob 23:39    

  Bene – se bo že našel način, morda bodo pa vsled razprave ljudje reagirali na naslednjih volitvah in ne bodo v takšni meri volili dvojnežev.

• 37.  stane pravi :
  1. december 2009 ob 23:50    

  Urednik, morda bodo volili tebe, če boš kandidiral.
  Zakaj pa ne?