Politična policija ali politična zloraba nadzora

(kratek zapis o blodnjah poslanca Zvonka Černača)

Državnozborska komisija, ki nadzira delo obveščevalnih in varnostnih služb in jo vodi poslanec SDS Zvonko Černač, je za obravnavo na seji državnega zbora, ki je bila zaradi tajnosti dokumenta zaprta za javnost, pripravila poročilo o svojem delu. Osnovna naloga te komisije je zagotavljati parlamentarni nadzor na delom vojaške in civilne obveščevalne službe ter nad delom kriminalistične policije, ko ta uporablja posebne metode in sredstva. Parlamentarni nadzor nad delom teh varnostnih in obveščevalnih organov je nujen, a ne zadosten nadzor, katerega glavni namen je zagotoviti, da bi za delovanje države nujne službe, delovale v okviru zakona in da bi bile poleg tega še legitimne. Zato parlamentarni nadzor mora biti. Ta komisija je še posebej pomembna zaradi tega, ker ima po definiciji v njej opozicija večino. Opozicija tudi tako lahko nadzoruje delo oblasti. Torej – gre za pomembno institucijo države, ki poleg strokovnosti vsej članov terja tudi visoko stopnjo njihove odgovornosti. Ker če ne moreš zaupati nadzorovalcem-poslancem, ki nadzorujejo nadzorovalce-profesionalce, komu potem lahko še zaupaš? Po zadnjem poročilu Černačeve komisije pa se mi vse bolj dozdeva, da gre še za eno slovensko-parlamentarno-folklorno združenje, ki raje služi ozkim političnim interesom, in ki za poceni politične točke žrtvuje nacionalne interese in škoduje demokraciji v Sloveniji.

Černačeva komisija je med drugim ugotovila, da je Slovenska varnostno obveščevalna agencija – SOVA v času, ko jo je vodil Iztok Podbregar, delovala kot politična policija. Obtožba, za katero so v komisiji upali, da jo bo potrdil Državni zbor, še na daleč ni nedolžna, vsekakor pa ni naivna in nenačrtovana. Trditi, da v Sloveniji deluje politična policija (manjka zgolj korak, ki enači delo te civilne obveščevalne agencije, ki spada pod okrilje vlade, z zloglasno UDBO), pomeni, da v tej državi ni demokracije, da ni demokratične oblasti in da živimo v takšni politični realnosti, ki v ničemer ne odstopa od beloruskih, severnokorejskih, myanmarskih ali drugih podobnih »demokratičnih« sistemov. To, da imajo v neki državi politično policijo, ne pomeni čisto nič drugega, kot da v državi ne delujejo normalni vzvodi oblasti, da nadzorni mehanizmi ne delujejo, predvsem pa, da določena elita zlorablja vzvode oblasti za svojo politično, ekonomsko in ideološko prevlado. Zvonko Černač, poslanec SDS, na tiskovni konferenci prostodušno izjavlja, da vse to drži tudi za obdobje osamosvojene Slovenije in da je politično policijo v času svojega direktorovanja vodil dr. Iztok Podbregar, bivši general Slovenske vojske in svetovalec za nacionalno varnost pri predsedniku republike dr. Janezu Drnovšku, ki si danes svoj kruh služi kot univerzitetni profesor. Pa poglejmo, kaj sta Podbregar in SOVA naredila, da sta zaslužila tako oceno poslanca Černača.

SOVA je vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade. Podbregar je bil direktor te agencije v času, ko so bili predsedniki vlade dr. Janez Drnovšek, mag. Anton Rop ter Janez Janša. Janez Janša je Podbregarja kot direktorja SOVE zamenjal po dveh letih svojega vladanja. Torej na sredini mandata. Izhajajoč iz Černačeve ocene lahko sklepamo, da je »Podbregarjeva« SOVA kot politična policija služila vsaj trem »gospodarjem« in vsaj dvema političnima opredelitvama. Torej tudi Janezu Janši in njegovi vladi. Ampak Černač vidi politično zlorabo slovenske obveščevalne službe samo v enem dejanju: v nadzoru mednarodnih telekomunikacij, kjer so domnevno ujeli pogovor med takratnim hrvaškim predsednikom vlade Ivom Sanadarjem in Janšo; baje bi se naj dogovarjala o ribiškem posredovanju hrvaških barkač v slovenski piranski zaliv. O kredibilnosti in integriteti bivšega hrvaškega premiera ne tem mestu ne bomo zgubljali besed – pretekli dogodki govorijo dovolj zgovorno sami zase. Za sedanjega prvaka opozicije Janšo, strankarskega šefa poslanca Zvonka Černača, pa bi takšen pogovor pomenil, da je prodajal nacionalne interese za partijsko dobrobit. In če to sliši SOVA, in o tem njen direktor poroča predsedniku vlade, potem pa taisti predsednik vlade to off the record pove novinarju, ki vse skupaj naredi za javni razglas, zna biti za Janšo to hudo nerodno. Zato toži Ropa, ubiti pa je treba tudi kurirja. V tem primeru Podbregarja. Če s tem ubiješ še obveščevalno službo, nič hudega. Če ob tem Republiko Slovenijo razglasiš za diktaturo s politično policijo, tudi prav. Samo da »veliki vodja« ni nič kriv. Ker ne sme biti kriv. Le kdo pa bo po tem, ko ta vlada neslavno propade, prevzel oblast, če njega ne bo več na političnem parketu?

Poglejmo podrobno benignost in podlost izjav, da nas še vedno nadzoruje politična policija. Če bi to res veljalo, potem bi že Janševa vlada v najtemačnejše kleti zaporov strpala vse, ki so bili udeleženi v tej nečedni raboti. V času vladanja so imeli vse vzvode oblasti: policijo pod Matejevim protektoratom, neodvisno tožilstvo pod vodstvom Barbare Brezigar, na koncu svoje vladavine še svojega šefa obveščevalne službe, vidnega člana SDS, Matjaža Šinkovca. Slednji bi lahko kaj hitro ugotovil, s kakšnimi grdobijami se je pečal Podbregar in kakšne politične svinjarije je počenjal. Pa tega ni ugotovil; ne on ne njegova zvesta sodelavka, ki jo je vozil iz ene v drugo službo. Tega ni ugotovil niti Janšev svetovalec za varnostna vprašanja Aleksander Lavrih, pa čeprav se je baje rad sprehajal po tej obveščevalni službi. Tega ni ugotovila niti slavna Šturmova nadzorna komisija – njene ugotovitve so odkrile res hude zlorabe – nakup letalske karte za indijskega zdravilca, ki bi naj pomagal takrat bolnemu predsedniku republike ter nakup ure za sodelavca, ki je odšel v pokoj. OK, to so napake, ampak ne na nivoju obtožbe o politični zlorabi službe. Iskreno verjamem, da so se vsi omenjeni potrudili poiskati vse grdobije prejšnje oblasti. In glej ga zlomka – največjo je po letu dni, ko so bili poraženi na volitvah, jih je odkril kar poslanec državnega zbora. Ne policija, ne SOVA sama, nit neodvisno tožilstvo ne. Zvonko Černač se je izkazal za učinkovitejšega od vseh skupaj in bo sedaj poskušal rešiti tisto malo demokracije, kolikor jo je v deželi kranjski še ostalo.

In zakaj mislim, da poslanec ni naiven in da njegove ugotovitve niso naključne? Prvič, politično gledano v SDS ničesar, ampak res ničesar, ne naredijo, česar skrbno ne premislijo in ne načrtujejo. Vsaka aktivnost te stranke ima le en cilj: ponovno priti na oblast. In da bi jim to uspelo, morajo najprej dokazati, da sedanji oblastniki niso vredni tega položaja. Da ne zmorejo uspešno upravljati gospodarske in siceršnje krize, da v njej sedijo lažnivci ali pa vsaj nesposobneži. In ker je leto 2012 super volilno leto, ko bomo državljani in državljanke volili nov parlament in odločali o predsedniku republike, je treba napasti tudi njega – z enim samim odlikovanjem je kršil kar 34. členov ustave. Sporočilo SDS je jasno: vlada je nesposobna, predsednik republike je nespodoben in restavrira star udbovski sistem, bivša LDS je za utrjevanje svoje oblasti zlorabljala tajno službo in jo uporabljala kot politično policijo v boju z opozicijo. In dediči teh rabot so se porazdelili v vse stranke na politični levici. Zato je treba ta hlev počistiti in akterje umakniti s političnega obličja. Če ne gre drugače, je treba zoper vse vložiti milijonske tožbe. Jih politi z gnojnico. Veliko gnojnice. Ker ljudje ne sprašujejo, kdo te je polil z gnojnico. Ljudje samo s prstom kažejo, kdo smrdi.

Če ne moremo več zaupati tistim, ki bi morali nadzorovati nadzorovalce, bo morala vlada kaj kmalu uresničiti svojo zavezo iz koalicijskega sporazuma: v tej državi rabimo neodvisno agencijo, ki bo nadzorovala delo policije in kot kaže tudi vseh obveščevalnih služb. Ponovno in znova se kaže, da je pravi odgovor zgolj v samoomejevanju oblasti. In neodvisne agencije v tej državi delujejo dobro – samo poglejte si, kdo vse »se boji« načelnih mnenj Kosove komisije, odločb informacijske pooblaščenke Pirc-Musarjeve, ali prvega varuha konkurence Janija Sorška. Političnim komisijam pa bo, na mojo veliko žalost, ostalo mesto za burkaška in z zdravo kmečko pametjo skregana nastopaštva.

P.S.: Jeseni bodo lokalne volitve. Na njih bo zelo verjetno nastopil tudi sedanji podžupan Postojne, Zvonko Černač. In ker se je v političnih kuloarjih razširila vest, da misli za župana v Postojni kandidirati tudi Iztok Podbregar, je bilo potrebno z zlivanjem gnojnice začeti dovolj zgodaj. V jeseni mora v krajini ostati le smrad, kmeta, ki je gnojnico polival, takrat ne sme biti v bližini. Rešitelji morajo izgledati lepo, mar ne?