Poslanci Zares vložili novelo zakona o kmetijsko gozdarski zbornici
Poslanska skupina Zares s prvodpodpisanim Alojzom Posedelom je danes v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Bistvena novost, ki jo predvideva novela, je v zvišanju cenzusa oziroma v znesku katastrskega dohodka, ki predstavlja pogoj za obvezno članstvo fizične osebe v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Sprememba bi po predlogu PS Zares veljala za približno 89.000 sedanjih članov zbornice, ki ne bi bili več člani zbornice in jim ne bi bilo več treba plačati obvezne članarine.
S tem bi dosegli, da bi obvezno članstvo v KGZS dejansko zajelo le tiste fizične osebe, ki v pomembnem obsegu opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost. Članstvo bi se tako s sedanjih približno 175.000 članov – fizičnih oseb zmanjšalo na približno 86.000 članov, prihodek iz večinoma najnižjih članarin pa bi se znižal za približno 800.000 evrov.
Poslanska skupina Zares se je po besedah Alojza Posedela odločila vložiti novelo zakona, da bi spodbudila javno razpravo, za katero bi zelo verjetno zmanjkalo časa, če bi čakali na vladni predlog. Državni zbor naj bi po normativnem programu dela vlade zakon sprejel sredi decembra letos, za kar pa ni ostalo veliko časa, če vemo, da se o načrtovanih zakonodajnih spremembah (o zvišanju cenzusa za obvezno članstvo) zainteresirana javnost ni imela priložnosti izreči oziroma razpravljati o jasnih zakonodajnih predlogih. Morda bo nova priložnost že jutrišnje odprtje Radgonskega (kmetijskega) sejma.
Na današnji novinarski konferenci je Alojz Posedel med drugim pojasnil, da se je v praksi izkazalo, da je zakon o kmetijsko gozdarski zbornici, ki je v veljavi že od leta 1999, glede cenzusa za obvezno članstvo v zbornici občutno prestrog in vključuje na desettisoče posameznikov, katerih osnovna dejavnost ni kmetijstvo ali gozdarstvo in ribištvo, in ki tudi ne uporabljajo storitev zbornice.
Zbornica naj bi zagotavljala ne le organiziranost tistih, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, temveč tudi krepila njihov vpliv na (so)oblikovanje kmetijske politike in njenih ukrepov, mehanizmov pospeševanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva in s tem na njihov socialni položaj.
Dejstvo je, da so v KGZS včlanjeni tudi posamezniki, ki so lastniki večinoma manjših kmetijskih ali gozdnih zemljišč in ne opravljajo kmetijske ali gozdarske dejavnosti, ki bi jim predstavljala vir dohodka ter zato obvezno članstvo pogosto dojemajo kot prisilo in nedemokratično demonstracijo moči države. Ti člani ne čutijo nikakršne pripadnosti KGZS, od katere tudi ne potrebujejo (in ne pričakujejo) nikakršnih uslug oziroma storitev, sicer plačanih s članarino. To se je nazadnje pokazalo, je opozoril Posedel, tudi pri volitvah v organe KGZD leta 2004, na katerih je sodelovalo le 13% članov – posameznikov, nazoren pa je tudi podatek, da kar 40,6% zavezancev iz prve volilne skupine plačuje zbornični prispevek le kot pavšalni znesek v višini 8,35 evrov. Predlog novele ne posega v druge vidike organiziranosti zbornice in ji omogoča nadaljnje delovanje za tiste člane, ki dejansko potrebujejo njene storitve.