Pravi prijatelji, kaj delate?!
Okrog mejnega problema, ki ga imamo Hrvati in Slovenci, se spleta in zapleta krog zunanjih prijateljev in svetovalcev, ki z navidezno dobro voljo – pomagati pri rešitvi problema, le-tega poglabljajo in grenijo.
Evropska komisija je s pobudo Ollija Rehna, komisarja za širitev, prvič v svoji zgodovini, na tako jasen in vsebinski način priskočila na pomoč svoji članici in kadidatki. Mejni problem med Slovenijo in Hrvaško, vsebinsko, vsak dan bolj, postaja tudi evropski problem. Hrvaška, ki je izmed vseh držav tako imenovanega Zahodnega Balkana, najbliže vključitvi v polnopravno članstvo EU, ima odprta mejna vprašanja z vsemi svojimi sosedi, razen z Madžarsko.
Način, kako se uradni Zagreb odziva na pobudo uradnega Bruslja, kaže na dejstvo, da Hrvati sami niti niso sposobni pravilno ovrednotiti težave, ki jo imajo. Če bi se problema zavedali, bi se verjetno bolj potrudili, da v zase ugodnem trenutku zaprejo vsaj mejno poglavje s svojo zahodno, in za hrvaško članstvo v EU, najbolj zainteresirano sosedo, pa tega ne storijo.
Preštevanje in naštevanje držav in vplivnih posameznikov, ki menda razumejo hrvaško stališče in obsojajo slovenskega, je v Zagrebu postalo način razmišljanja, ki destimulira konstruktivni pristop k reševanju problema.
Slabo je, če sosedje pripisujejo Sloveniji izključno slabe namene, še slabše je, če jih pri tem vzpodbujajo zunanji “prijatelji”, pa naj si bodo to plačani lobist ali enostranski član ali članica evropskega parlamenta. K konceptu enotne evropske zunanje in varnostne politike, ne prispevajo niti solistične akcije tuje diplomacije, na primer avstrijske, ki ponuja “rešitve” za katere natančno ve, da so za Slovenijo nesprejemljive (novi avstrijski minister je bil pred dnevi v Ljubljani!). Ali pa recimo švedski minister, ki avtoriteto šefa diplomacije države, ki bo za Češko prevzela predsedovanje Evropski uniji, uporablja zato, da na svojem blogu etiketira Slovenijo kot edinega krivca za zaostrovanje mejnega problema in zastoj pri pogajanjih.
Trenutek je ključen, predvsem za Hrvaško in njene aspiracije, da postane članica EU. Ali si njeno politično vodstvo tega v resnici želi ali pa mu je bolj priročno, krivdo, spričo domačih problemov, gospodarskih in političnih, ki jo oddaljujejo od EU, zvaliti na Slovenijo?!
Če imata dve sosednji državi v svojih odnosih problem, morata izkazati pripravljenost za reševanje le-tega. Taktiziranje z jasnimi odgovori, beg pred resničnostjo, obtoževanje druge strani in etiketiranje, ni nadomestilo za konstruktivno diplomacijo.
Slovenija zaupa evropski komisiji, Hrvaška ne. Prijatelji bi uradnemu Zagrebu morali svetovati, naj ravna drugače, bolj “evropsko”. Evropska unija je konec koncev zrasla iz želje po premostitvi težjih sporov, kot je recimo slovensko-hrvaški.
Kakšno srečo imajo Madžari!
Hrvati so glede meja skregani z vsemi sosedi, s Srbi za otok na Dravi, z Bosanci bog ve zakaj, celo s Črnogorci pomislite, z njimi so skregani o tem čigava je Boka Kotorska…
srečo s Hrvati imajo le Madžari in še to le zato, ker Hrvati ne razumejo Madžarskega jezika…
želim le, da “Pobudniki” hrvaško-slovenskega prijateljstva ne bodo spet poklicali hrvaških ribičev v pomoč, za rešitev mejnih nesoglasij v Uvali piranski…
pa da nam Hrvati razložijo, “Kako je Euroska zajednica neeuropska!
i kako si usuđiva jedni savremeni demokratski zemlji, kao što je Hrvatska, usporavati njezina europska prava divljeg zapada!”
Ja ma res.
bistveni sta dve dilemi:
- Slovenija mora dopovedati ostalim članicam EU, da se z vstopom HR v EU vnese nerešeno mejno vprašanje v EU. Na EU je, da se odloči ali se želi iti reševanje takšnega problema, ker ga do sedaj pač ne pozna.
Ta dilema se mi zdi manj verjetna, ker bi odprla preveč za silo zaprtih mejnih vprašanj in odprla nekaj novih: Škotska UK, Irska UK, Nemčija Poljska …
- Čedalje močneje se nagibam k tezi, da HR politika išče krivca (grešnega kozla), da se ne “more” priključiti EU, ker se HR ni SPOSOBNA vkljuti v EU.
Glede na več pogledov v HR (politični, ekonomski, socialni, odnos Zagreba z periferijo, istro …) pač Zagreb potrebuje GREŠNEGA kozla.
Razmišljam o tem, da biti krivec za to tezo ni tako velika škoda.
——–
Pod črto: z vstopom HR v EU bi šele nastalo … problemov, ki jih HR nima rešenih s svojimi sosedami, vojnimi reparacijami … skratka Balkanskim loncem!!
Slovenska politika mora za svoje bodoče korake pridobiti oziroma izoblikovati odgovor na sledeči vprašanji:
Ali je za odločujoče članice EU in NATO (beri SAD) bolj pomembna vključitev Hrvaške v evroatlantsko povezavo, kot pa nerešeno obmejno vprašanje, ki moti zgolj Slovenijo?
Koliko je pomembna pravočasna vključitev v NATO in EU Albanije in Hrvaške zatem Srbije za obvladovanje in rešitev “bosanskega lonca”, ki nenehno preti, da bo eksplodiral?
Odgovor na ti dve vprašanji nam lahko pokaže verjetnost uspešnega reševanja naših zahtev. Bojim se, da nimamo močnih adutov, da pa si pred odgovorom malce zatiskamo oči.Lahko pa naše zahteve ostanejo začasna kolateralna škoda tega procesa. Toda, če se to zgodi potem bo naša država imela velike težave z vsemi sosedi. Pravijo: Revežu pridejo vsi na svadbo.
Luka, odlično skoraj obvladaš hrvaško slovnico.
Ne vem, zakaj Hrvaška stopa točno po slovenskih stopinjah. Tudi mi smo verjeli, da balkanske vojne nikogar ne motijo in da bomo kot najrazvitejša država vzhodne Evrope prvi v EU. Verjeli smo tudi, da bomo dobili evro še pred vstopom v EU. Ali vsaj ob vstopu.
Zakaj smo tako dolgo čakali? Ker nismo osrečili italijanskih optantov? Močno dvomim. Zakaj Hrvaška čaka? Ker se noče z nami pogoditi glede meje? Močno dvomim. Ker sredi Zagreba potekajo mafijski obračuni, katerih mrtvi so le bežen vrhek obsežnega kleptokratskega podzemlja? Veliko verjetneje.
Zakaj torej ne rečemo bobu bob in Švede pustimo, naj sami Hrvatom povedo, česa v EU nočejo? In ne da nas potiskajo po kostanj v žerjavico.
Pozdrav,
Evropska komisija je šla res na roko Sloveniji, vendar je seveda šla na roko predvsem sama sebi. Komisar Rehn bo namreč na koncu mandata imel bolj malo pokazati, če gre zgodba s Hrvaško po gobe.
Mislim pa, da je zmotno prepričanje, da Slovenija zaupa Komisiji. Slovenija se v tem trenutku obnaša pragmatično – ker se zgodba nagiba v našo stran (=stran od Haaga) stojimo za Rehnom in dajamo hitre odgovore. Malo verjetno je, da bi šel namreč Rehn povsem v drugi ekstrem (=v Haag). Sanader ima v tej zgodbi več za izgubiti – od stališča “želimo pravno rešitev v Haagu” se mora pomakniti k “pristajamo na politično mediacijo Aahtisarija”. Dobro se zaveda, da bi ga javnost odrezala.
Švedski zunanji minister Bildt je z blogom pokazal netaktnost, podobno kot češki podpredsednik vlade Vondra. EU baje izgublja potrpljenje. Seveda, pogajanja stojijo, češko predsedstvo propada, malo je za pokazati. Seveda je normalno, da nekatere državo bolj pritiskajo na Slovenijo kot druge – vendar bi ravno od teh dveh pričakoval več subtilnosti. Večina namreč začenja razumeti argumente in trmo Slovenije.
Namreč, problem na Balkanu je veliko in z nenehnim trepljanjem po ramenih se regija ne bo nič bolj približala EU. Denarja je bilo vloženega veliko, političnih obljub je bilo še več, sedaj je tudi na regiji, da pokaže zrelost. Namesto tega pa so mednarodni opazovalci držali pesti, da v Makedoniji ne bo smrtnih žrtev med volitvam. Nad črnogorsko demokracijo pa je že veliko ljudi obupalo. V Bosni so stvari zastale…Politična volja mora biti skupna obema stranema.
Poleg mej so seveda tukaj še vprašanja beguncev, bančnih depozitev, vračanja premoženja. Vse države bivše Jugoslavije imajo odprta vprašanja med sabo. Slovenija je na to, nehote, opozorila. In nekatere države so nam zelo hvaležne.
Hrvaška bo zaradi tega v EU malo kasneje, ampak njen vstop bo doživel večjo podporo in povzročil manj sivih las.
Lp, M
Tednik”Europa news” je v preteklem tednu objavil članek v katerem komentira proces pridruževanja Turčije, Hrvaške in Makedonije. Vse tri imajo med članicami nekaj nasprotnikov, Turčija Ciper, Francijo in samo sebe, Hrvaška Slovenijo, Makedonija Grčijo.
Teško je primerjati razloge ali jih celo ocenjevati. Gre za pravico posamezne države, da v procesu uveljavi svoja politična načela, tudi cilje , da o pravicah sploh ne govorimo.
Gre pa na drugi strani tudi za politična načela in cilje Evropske skupnosti, kot celote.
Tu pa se članstvo v Skupnosti postavlja na preizkušnjo, tako za Skupnost, kot za posamezno članico.
Za Skupnost je proces pridruževanja navedenih treh kandidatk izredno visok političen cilj, ki ne poteka tako kot bi si ga Skupnost želela, Razlogov je več, Lizbonska pogoda, ki jo Čehi in IRci nikakor ne uspejo potrditi, pa tudi same kandidatke se pretirano ne trudijo. Na koncu pa še zadržki posameznih členic, ki pa so za kandidatke pravzaprav kar priročen alibi, da se o pomanjkljivih reformah, ki so potrebne za vstop ne govori , kot o osrednjem problemu.
Na drugi strani je tudi za Slovenijo mejno vprašanje s Hrvaško pomembna zadeva, kjer je očitno da si jo država kandidatka ne prizadeva rešiti na evropski način.
Kako daleč je torej pripravljena popuščati Skupnost in kako daleč naj popušča posamezna članica in kateri cilji so prvi:Skupnosti ali posamezne države?
Ne glede na Pogodbo Skupnosti je to odvisno od drže posamezne države. In tu je ključ !
Slovenija bi morala najti ključ, da uveljavi, kot država članica svoje vitalne interese do države kandidatke. Pri tem jo g.Bildt ne more omejevati, seveda če je sposobna svoje zahteve temeljiti na trdnih argumentih in dosledni politiki.
Večjega pritiska se je bati s strani velikih treh Francije, UK in Nemčije, te članice gledajo na Skupnost in njene cilje iz višjega nadstropja.Mejno vprašanje SI-HR je zanje minornega pomena. Pa saj tako je bilo tudi tistega leta 1945 in še tolikokrat prej.
Slovenija bi se morala torej iz svoje zgodovine znati učiti .In tokrat smo v najboljši poziciji doslej v vsej svoji zgodovini. Smo enakopravna in odgovorna članica Skupnosti in glavna prioriteta naše diplomacije so veliki trije ne g.Bildt.
Kolikor je meni znano, državljani Hrvaške pridno dvigujejo svoje prihranke po malem in jih pretvarjajo v evropsko konvertibilo in jih pridno nosijo čez mejo, še največ v Italijo. Po pogovorih s prijatelji na Hrvaškem, ki delajo v bankah, se tam presneto resno bojijo neizbežnega, to je državnega bankrota. Hrvaška politika je in bo vedno potrebovala zunanjega nasprotnika, ki mora biti kriv najman za polovico problemov, ki jih imajo sami s sabo.
Ni daleč dan, ko bodo za potrebe lokalne in notranje politike pričeli odkrivati ne samo partizanskih poboje (sedaj že tudi na hrvaških tleh – pa menda jih ja niso tam slovenski partizani?) ampak bodo pričeli odkrivati tudi nemške poboje ustašev in ostalih njihovih sodelavcev, ki da so pokopani v množičnih grobovih. Za vsem skupaj pa veselo stoji vatikanski aparat in si veselo mane roke, kajti iz vsakega takega sranja so oni vedno potegnili materialno korist.
V roku 3 tednov največ je potrebno računati z glasnim nastopom istrskih italijanov, ezulov, optantov in kaj se ve kaki ov še, vse za potrebo prikrivanja prekleto resne situacije, ki je trenutna hrvaška politika niti zna niti hoče, niti sme rešiti. Kajti če bo Hrvaška nastopila enkrat na pošteno pot, potem se zruši mit prevejanega in zvitega Hrvata, ki ga nihče ne more prinesti okoli, on pa je vsega zmožen. Kako že gre tista Ero z onega sveta?
Iz te izjave je vidno kaj počnejo prijatelji:
Po našem vstopu v Nato bo tudi slovenska blokada zagotovo povsem drugače obravnavana. Ne rečem, da bo takoj odpravljena, ampak zagotovo sledi zaključek, da če je Hrvaška lahko z odprtim vprašanjem meje vstopila v zvezo Nato, lahko z nerešenim vprašanjem meje s Slovenijo vstopi tudi v EU,” je poudaril hrvaški premier, ki je na novinarski konferenci po zaključku prvega hrvaškega vrha Nato v vlogi polnopravne članice nastopil skupaj s predsednikom Stipetom Mesićem.
Kaj počnejo naši politiki bomo kmalu videli, upam, da ne bomo razočarani.
Predvsem je potrebno povedati da je slovneska politika prohrvaska, da smo slovenci zavezniki pri vstopanju hrvaske v EU in da je hrvasko clanstvo v EU slovneski interes..
Slovneska zunanja politka ne sme postati talec hrvaske notrnaje politike..Premalo je povdarjeno da slovnska politika isce resitve ki bi bile sprejemljive za hrvasko, da isce t.i evropski nacin po katerem hrvaska lahko vstopi v EU…
Pomembno je da se sosedi pogovarjata, dogovarjata ter pogodita. Tudi to je zanka zrelosti..Hrvaska javnost je premalo seznanjena z namerami Slovenije oziroma je seznanjena enostrankso…Slovenijo se na hrvaskem dojema kot nekaksnega poredenega otroka..V sproscenem pogovoru, bi bilo potrebno poslati jasen signal: MI SMO VASI PRIJATELJI in ZAVEZNIKI…Stojimo vam ob strani…
Lp Milan
T
“Način, kako se uradni Zagreb odziva na pobudo uradnega Bruslja, kaže na dejstvo, da Hrvati sami niti niso sposobni pravilno ovrednotiti težave, ki jo imajo.”
To morda drži, obstaja pa še druga možnost, namreč, da je Hrvaška dobila od ene ali več večjih držav trdna zagotovila, da ji ni treba v ničemer popuščati Sloveniji. Samo tako si lahko razložimo njen ignorantski, že skoraj posmehljiv odnos do Rehnovih pobud.
morda,
pa Sranader prav v teh dnevih gradi
nekaterim ključnim EU igralcem
počitniške vile na Hvaru?
za nagrado po uspešni vključitvi v NATO,
za katero je moral po izsiljevanju Janše slovenski parlament sprejeti, eno svojih najsramotnejših odločitev v svoji zgodovini,
je Sranader dobil tudi nov oklepnik, znamke BMW…
zaradi vsega tega dojanja pa je Sanader še toliko bolj ohol…
Sanader je očitno uspel
nekaterim vplivnim lobistom v EU,
uturiti kako poceni parcelo na kakem od hrvaških otokov…
Molio bih, ako je moguće da gospodin Vajgl (ako ovo čita)
odogovori na sljedeće pitanje:
Ako bi Hrvatska pristala na medijaciju koju predlaže G.Rehn,
i unapijed prihvatila rezultat (sto god bio i kada god stigao),
da li to znači da Slovenija automatski prestaje blokirati
Hrvatsku, da Hrvatsko pristupanje EU nastavi normalnim tokom i
da mozda rjesenje Rehnove komisije o granici dodje nakon što je Hrvatska već članica EU?
Ili je stav Slovenije da Hrvatska treba prihvatiti medijaciju ali
da rezultat te medijacije treba biti gotov prije nego Hrvatska udje
u EU? Vidite, u tome je problem. Slovenija čak i nakon što bi Hrvatska
pristala na medijaciju zadržava pravo blokiranja Hrvatske ako rezultat medijacije ne bude kako bi Slovenije željela. Dakle, ako Hrvatska pristane, dovodi se u situaciju da pregovara s nekim koji uvijek može blokirati ako nije zadovoljan medijacijom. I vi to zovete europski put?!
Ja naravno nemam negativnih emocija prema Sloveniji, čak sam se radovao kada ste ušli u EU i uvijek mi je bilo drago čuti kako ste primjer novim EU zemljama. I rado dolazim u Sloveniju.
Čak i uvo vrijeme kada nas blokirate razumijem da medju državama odnosi nisu kao medju osobama – realni svijet politike je grub i brutalan i države se bore za svoje interese raznim načinima. Rat je produžetak politike drugim sredstvima. Ovaj čas Slovenija ima prednost jer kao članica EU ima mogućnost blokade, dakle ucjene u pregovorima. Hrvatska misli da ima prednost ako se sudi po medjunarodnom pravu. I sada zašto vi na osnovu toga tvrdite da je vaš put europski a mi smo eto Balkanci??
Stvari treba zvati pravim imenima. Ako neko u Sloveniji tvrdi da Hrvatska krade Slovensku zemlju a istovremeo uporno odbija to dokazati na sudu onda se pametan čovjek treba zamisliti. Umjesto toga se onako s visoka nudi europski put blokade dok ne dobijete što želite.
I na kraju gospodine Vajgl, kako je moguće da je u ovom problemu samo jedna strana baš kriva za sve, i to baš ona koja želi da se stvar riješi na medjunarodnom sudu UNa?
Srdačno
descartes, zagreb
Sarkozy, Pahor in strategija trajnostnega razvoja v sloveniji
Pogovarjamo se o popolnoma nepomembnih in principielnih marginalnih vprasanjih izgubljamo čas, pri tem pa se dogajajo stvari, ki nam bodo druzbo, gospodarstvo in smer razvoja slovenije za vekomaj obrnile in zabetonirale v nepopravljivo smer.
Francoski predsednik uspešno lobira za gradnjo francoskih nukleark po Evropi, za 4 nove se je pred kratkim odločila Italija oz se je za to zmenil s Sarkozyjem kar sam Berlusconi.
Podobno nas postavlja pred dejstvo Pahor: kdo temu človeku in s čim sedi za vratom, da strelja take nelogične in škodljive kozle? Kje je koalicija in njeni komentarji o tako pomembnih vprasanjih, ki bodo vrgli slovenijo iz smeri trajnostne v smer zaostale energetsko potratne družbe?
V vsesplošni krizi, ki bi jo morala družba izkoristiti za preskok v trajnostno gospodarstvo, Pahor kot dejstvo govori o velikih energetskih investicijah: komu ali čemu v namen? Na prvo mesto vsesplošnega drudžbenega razvoja postavlja ambiciozni investicijski plan gradnje še ene jedrske centrale in nove hidroelektrarne na Muri! Kot da smo spet v času prve socialistične petletke in ekspanzije težke in energijsko potratne industrije, namesto da bi vlagali v trajnostni razvoj, trajnostno gospodarstvo, trajnostno družbo.
Kje je debata o STRATEGIJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V SLOVENIJI!?!? Namesto da se bomo v naslednjih mesecih pogovarjali in iskali rešitve na to temo, bomo prisiljeni v družbeni angažma in protestne kampanje proti atomski in netrajnostni prihodnosti slovenije.
Maja,
“Podobno nas postavlja pred dejstvo Pahor:
kdo temu človeku in s čim sedi za vratom…”
na to tvoje vprašanje bo znal najbolje odgovoriti sam Janša…
on mu pošilja svetovalce in stratege, da se jih bog usmili!
Gospod Vajgl in gospod Gantar in celoten Zares in ostali parlamentarci – uspešno ste izdali Slovenijo.
http://www.hervardi.com/prikaz_novice.php?id=168
Naslednjič bo verjetno še lažje.
Med tem pa bo NATO varoval teritorialno celovitost svojih članic (razen Slovenije):
“We have a set of challenges that require NATO to shift from the 20th century to the 21st century; issues of terrorism, failed states, nuclear proliferation, a whole host of new challenges as well as the traditional role NATO has played in preserving the territorial integrity of NATO members,” he said.”
Zadnji citat vzet iz obdobja, ko bi Ustavno sodišče Republike Slovenije MORALO zaščititi pravice referendumskih pobudnikov:
http://www.presstv.ir/detail.aspx?id=89656§ionid=3510203
Descartes, ki mu, na zalost, odgovarjam z enodnevno zamudo, je blizu resnice in razmislja na nacin, ki ga je treba razumeti dobronamerno, nima pa prav.
Slovenija nima interesa ovirati Hrvaško na poti v EU, želimo pa rešiti nekaj problemov, ki nas v dvostranskih odnosih obremenjujejo vse od osamosvojitve. Meja je pri tem ključna, meja na morju pa očitno najtežji zalogaj.
Odkar je EU v celoti sprejela, da gre za vprašanje, ki zadeva skupnost in njeno strategijo širitve na države JVE in je zato Komisija ponudila svojo pomoc v obliki mediacije-arbitraze, imamo realno moznost, priti do sporazuma(kompromisa). Hrvaška vlada na ponudbo ni odgovorila, ampak si kupuje čas z izgovori, ki niso resni in kredibilni. To ni evropsko, gospod ali gospa descartes!
Morate razumeti, da pogajanj o tako resni zadevi ne moremo voditi preko blogov, ne bi pa jih tudi smeli voditi s tiskovnimi konferencami in se predvsem dobrikati svojim volilcem. Dokler ni resnega dogovora o poti resevanja, ne morete pricakovati odgovora o tem, kdaj se bosdo nadaljevala pogajanja, ki jih je Slovenija zaustavila.
Ne gre zato, kdo je bolj ali manj “Balkanec” ampak zato, kako zavarovati svoje ionterese, ne da bi ogrozili interese svojega soseda. V našem primeru je to možno.
Sodišče v Haagu, ki ga odklanjamo, ni edina institucija reševanja sporov. Vztrajanje pri tem sodišču, pomeni pomanjkanje želje, da bi problem rešili. Ali ima hrvaška vlada zato posebne razloge? Vprašajte jo.
lep pozdrav
Hrvaška ima do Evropske skupnosti podoben odnos kot ga je imela(ima) Poljska. Kaj nam pa morete, če nas hočete, to je naša cena!In tudi Hrvaška se zaveda , da je priključitev Hrvaške v EU, za EU visok političen cilj. daleč večji kot meja na morju med SI-HR. In na to karto igra, in igra naDidez dobro. Vendar tako , kot je EK ohladila z majhnimi koraki Poljsko, bo tudi Hrvaško. Le da hrvaški voditelji evropskega vljudnega besednjaka še ne razumejo. Kljub vsemu ga mora dobro razumeti tudi slovenska politika. Kaj ga ? No, ko bomo prebrali, da je g.Pahor,g.Turk ali pa zunanji minister v stalnem stiku s Francijo, pa UK, pa Nemčijo bomo verjeli, da je temu tako.
Upajmo, da je vsaj Rupel.
1.
Arbitraža ali “obvezujoča” mediacija o meji bi bila za RS izjemno škodljiva. Škodljive posledice, ki lahko nastanejo za RS (izguba suverenega teritorialnega izhoda na odprto morje), so namreč bistveno asimetrične od posledic, ki bi utegnile doleteti RH (izguba stika z Italijo?). RS mora zato vztrajati pri neobvezujoči mediaciji, ki bo pri iskanju sporazumne rešitve upoštevala temeljne interese obeh držav.
2.
Do dokončne rešitve meje s svojimi sosedami (s katerimi je bila celo v vojni!) RH ne more v EU, saj bi to destabiliziralo Balkan. Pogoj predhodne ureditve mej s sosedami je veljal tudi za RS, ko je vstopala v EU.
3.
RS pri pristopnih pogajanjih z Italijo ni imela možnosti zahtevati, da se spor prenese na ICJ, temveč je morala pristati na t.i španski kompromis in nato celo spremeniti ustavo.
4.
Makedonija prav tako nima možnosti ločiti pogajanj z Grčijo o svojem imenu od pristopnih pogajanj z EU. Tudi Turčija ne more mimo blokade Francije in Cipra.
5.
RH sistematično krši teritorialni status quo in sprejete dogovore, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Lep primer je mejna kontrolna točka Sečovlje-Plovanija, kjer je RH v verbalnih notah zagotavljala, da gre za “začasno rešitev”, ki se lahko odpravi v nekaj dneh, pa do danes ni odpravljena. Podobno je pri hrvaškem “selektivnem” izvajanju mednarodnih sporazumov, npr. PUPR in SOPS.
Če bi (glede na opisano prakso RH) spustili RH v EU pred dokončno rešitvijo mejnega spora, bi RH izgubila vsakršen interes za dogovor, saj že obvladuje vsa sporna ozemlja razen Trdinovega vrha.
6.
Po mednarodnem pravu obstaja več popolnoma enakovrednih sredstev mirnega reševanja sporov, glede katerih se morata državi v sporu šele dogovoriti, katera bosta uporabili.
7.
Pomisleki Blaža Babiča, da RH ne bi smela v NATO dokler se ne bi umaknila na mednarodnopravno veljavno stanje, kot je veljalo na dan 25.6.91 (načelo spoštovanja statusa quo), so tehtni. Morebitni pritiski ZDA na RS bi morali biti javno razgaljeni in argumentirano zavrnjeni.
Preveriti bi bilo potrebno tudi Babičeve trditve o protizakonitih in protiustavnih referendumskih postopkih, ki naj bi se bili zgodili v imenu “višjega interesa” oz. interesa ZDA po vključitvi RH v NATO. Če namreč te trditve Babiča vsaj deloma držijo, je zadeva alarmantna, zato zahteva temeljito in odprto diskusijo v stranki.
Lp,
Peter
Ko čitam komentarje, ne zasledim niti od enega komentatorja konkretne predloge kako razrešiti mejni spor z RH. Blokada je lahko le neke vrste pritisk, ki pa ne more trajati večno, predvsem pa ne reši naših problemov z mejo. Še vedno bo potreben neki dogovor in sicer tak, ki bo kompromis med željami Slovenije in pripravljenosti popuščanja RH. RH je namreč v prednosti, ker že ima to kar je najbrž želela. Ne vidim pa nobenih realnih možnosti, da bi se tega odpovedala. Tudi ne vidim nikogar, ki bi jo lahko v to prisilil. Najbrž bo potreben širši kompromis, ki ne bo obsegal samo vprašanja meje. Skratka, zadeva je zelo komplicirana in skoraj nerešljiva. S vklučevanjem tretjih oseb pa se bo zadeva še bolj zakomplicirala.
Lavrič,
za reševanje dvostranskega problema sta potrebna dva sogovornika,
do takrat, ko hrvaška stran ne bo premogla treznega politika,ki ne bo v nedogled poskušal notranje političnih problemov skrivati pod krinko velikih zunanjih sovražnikov,
do takrat je nesmiselno tak problem sploh poskušati reševati
in hujskati dveh narodov drugega proti drugemu!!!
bolje je da takšen, za Slovenijo mariginalen problem, leži nerešen v predalu in se praši…
dva normalna sogovornika bosta takšen problemček ob priliki rešila prej, kot bosta pojedla malo malico!!!
potrpežljivost je božja mast!!!
Miha, ti si cesar, pazi, da te politiki ne ogolijo.
Miha, vaša alternativa je običajno vedno najboljša, le se bojim, da tokrat poti nazaj ni. Že po blejskem srečanju ne ,kaj šele po vetu za vstop v EU. Sedaj gre le za to kdo bo popustil, HR ali SI. Trenutno poti nazaj ni, treba je biti aktiven do pomembnih držav EU in EK in biti konsistenten. Hrvati kot so, se bodo prej ali slej zapletli,tudi evropski voditelji bodo H trike spregledali.
Pika, triki ne zanimajo nikogar, so pa interesi vseh držav identični.
Čim manj mej s svetom, bolje je.
Da bi prečkal dve meji, namesto ene, s prehodom Slovenije na svetovna morja, ni v interesu nikogar.
Razen v interesu Hrvaške, če bi bila velesila.
Pa ni.
Dobro vas perejo teli politiki. Same ovce.
G. Vajgl,
to, da ste sprejetje resolucije o spornih podrocjih oznacili kot zmago demokracije je visek cinizma. Pokleknili ste pred tam nekimi navijaci iz MB. V to sicer sam steska verjamem saj je vse skupaj bilo prevec ocitno in zrezirano. Pac blokada NATOa Boratu ni uspela saj je naletel na trd oreh in klofuto US of A preko GB.
Zgodba z blokado pogajanj za EU pa je seveda drugacna saj se v EU ne ve kdo pije in kdo placa. To Slovenija s pridom iskorisca in postavlja pogoje, ki nimajo zveze s pristopnimi pogajanji. Kriteriji za pristop EU nikjer ne omenjajo bilateralnih vprasanj mej. Tu EU preko SLO krsi SSP.
Glavni razlog za blokado pogajanj je seveda Rupelscina in politicno natolcevanje o meji z RH, ki se je zacelo tam nekje okoli 1993. Neresnice in izjave brez kakrnega koli temelja so se tako globoko vtisnile v zavest, da je vecina prebivalstva o tej tematiki enostavno zgubila stik z realnostjo. Vecina sploh ne ve o cem tocno se gre. Vejo pac samo to, da je RH bad guy in, da so si to zasluzili. A brez skrbi vse bo prislo slej ko prej na dan. HR se v EU ne mudi vec (razen klovnu Sanaderju pa se ta zadnje case omahuje) in kakorkoli se to slisi paradoksalno je cas na njeni strani. Cas bo pred EU pokazal kdo ima prav. Od Rhenovega predloga pa se lahko poslovite. Na vrsti je konferenca o RH pod predsedstvom Svedske pa jih napovedujejo kar stiri.
Pa LP
“Pravi prijatelji, kaj delate?!”
Blokirajo drzavo na vstopu v EU iz razlogov, ki nimajo nic z vstopom v EU in potem naredijo se 3x hujso stvar kot so jo prvotno ocitali blokirani kandidatki. Pri vsem tem ji se ocitajo nesramnost, ces da se vede nedemokraticno. Raja pa vse to pusi. Hahahaha. clovek se res zamisli kje zivi.
Budući da ne znam slovenski jezik nadam se da vas neće sve pretjerano smetati moje pisanje na hrvatskom. Samo da prokomentiram par navoda iz bloga:
1. ” Hrvaška…ima odprta mejna vprašanja z vsemi svojimi sosedi, razen z Madžarsko.”
Gospodine Vajgl možda se vi vodite rezolucijom vašeg parlamenta pa u zemlje s kojima Hrvatska graniči ne ubrajate Italiju, s kojom je granica uređena u sklppu SFRJ Osimskim ugovorima. Naravno ova teza ima za prikazati Hrvatsku kao šizofrenu državu koja nije spremna na dogovor. Druga formulacija te teze je da Republika Hrvatska ima granične sporove sa svim susjednim državama nastalima raspadom SFRJ. I po tome se nimalo ne razlikuje od Republike Slovenije. Nadalje Republika Hrvatska je upravo u fazi konstruktivnog rješavanja svog spora sa Republikom Crnom Gorom, gdje su se obje države dogovorile da će taj spor riješiti na Medjunarodnom sudu pravde u Haagu.
2. “Če bi se problema zavedali, bi se verjetno bolj potrudili, da v zase ugodnem trenutku zaprejo vsaj mejno poglavje s svojo zahodno, in za hrvaško članstvo v EU, najbolj zainteresirano sosedo, pa tega ne storijo.”
Mi smo problema potpuno svjesni. Na zapadu imamo susjednu državu koja ne preza od otvorenih ucjena kako bi se domogla tuđeg teritorija (famozni stik z odprtim morjem).
Sukladno tome smo odlučili naš teritorijalni integritet i suverenitet ne dovoditi u pitanje. I to je najviši hrvatski interes. Zapiranje vsaj mejnog poglavlja s svojo zahodno susedo tu nema šta tražiti.
3. “Preštevanje in naštevanje držav in vplivnih posameznikov, ki menda razumejo hrvaško stališče in obsojajo slovenskega, je v Zagrebu postalo način razmišljanja, ki destimulira konstruktivni pristop k reševanju problema.”
Gospodine Vajgl opišite kako Vi zamišljate konstruktivni pristup rješavanju problema molim Vas. Ne skrivajte se iza općih izlizanih fraza. I molim Vas odgovorite na pitanje tko je tako konstruktivno i jednostrano raspustio bilateralnu komisiju za određivanje graničnih pitanja.
4. “… uporablja zato, da na svojem blogu etiketira Slovenijo kot edinega krivca za zaostrovanje mejnega problema in zastoj pri pogajanjih.”
O tome da Slovenija nije jedini krivac za zastoj u pregovorima bi se moglo diskutirati, ali da je jedini krivac za zaostravanje problema oko granice apsolutno stoji. Naputak: raspuštanje komisije za granice, jednoglasno usvajanje u parlamentu svima poznate deklaracije. Naravno gospodine Vajgl Vas nimalo ne zanima da jedno s drugim zapravo nema nikakve veze, i da se to niti ne spominje u SSP-u koji je EU potpisala sa Hrvatskom.
5. Trenutek je ključen, predvsem za Hrvaško in njene aspiracije, da postane članica EU. Ali si njeno politično vodstvo tega v resnici želi ali pa mu je bolj priročno, krivdo, spričo domačih problemov, gospodarskih in političnih, ki jo oddaljujejo od EU, zvaliti na Slovenijo?!
Ajmo po 555i put. Temeljni hrvatski interes je osiguranje teritorijalnog integriteta i suvereniteta, te ekonomsko i ino blagostanje njenih građana, i sve to u okvirima pravne države. O ulasku u EU uvjetovanom teritorijalnim ustupcima ne može biti riječi. Je li to zbilja tako teško shvatiti? Možda vas sve buni naše postupanje u svezi ZERP-a?
6. Če imata dve sosednji državi v svojih odnosih problem, morata izkazati pripravljenost za reševanje le-tega.
A gdje to Hrvatska nije pokazala spremnost za rješavanje graničnog problema?
7. Slovenija zaupa evropski komisiji, Hrvaška ne. Prijatelji bi uradnemu Zagrebu morali svetovati, naj ravna drugače, bolj “evropsko”. Evropska unija je konec koncev zrasla iz želje po premostitvi težjih sporov, kot je recimo slovensko-hrvaški.
Na ovo se čovjek može samo nasmijati. Slovenija toliko vjeruje Europskoj komisiji da nije prihvatila niti zadnji Rehnov prijedlog, te ga je odlučila nadopuniti svojim zahtjevom. Isto tako Slovenija ne vjeruje niti Europskoj Uniji, jer je još u prosincu odbila prijedlog francuskog predsjedništva. Pitanje je vjeruje li Slovenija uopće u ujedinjenu Europu kada toliko inzistira na svom stiku z odprtim morjem. Europska Unija je zbilja nastala iz želje da se premoste teži sporovi nego ovaj hrvatsko – slovenski, ali Hrvatska ovaj spor niti veže uz svoj ulazak u EU, niti njime priječi širenje EU i time riskira destabilizaciju na ovim prostorima, niti traži njegovo rješavanje izvan instanci predviđenih za to međunarodnim pravom. Gospodine Vajgl, bolji zaključak od Vaše zadnje rečenice ne bi donio niti najhrvatskije orjentirani političar.
3. april 2009 ob 14:46 luka pravi
>Hrvati so glede meja skregani z vsemi sosedi, s Srbi za otok na Dravi, >z Bosanci bog ve zakaj, celo s Črnogorci pomislite, z njimi so >skregani o tem čigava je Boka Kotorska…
Ignorantu, ako ne znaš o čemu pričaš pametnije ti je da šutiš. Hrvatska je u sukobu sa Srbijom oko ada (rječnih otoka) na _Dunavu_, sa Bosnom i HErcegovinom oko dva otočića u blizini Neuma (ako ne računamo njihove možebitne zahtjeve za stik z odprtim morjem kod Visa) a sa Crnom Gorom oko crte razgraničenja na _ulazu_ u bokokotorski _zaljev_.
Veliko gneva za prazen nič. Kot vsak drugi balkanski gordijski vozel tudi ta zadeva vsebuje “markistični” kavelj 22. Če hočeš rešiti svoj problem, moraš rešiti še analogne probleme sosedom. (Čeprav te ti analogni problemi sploh ne zanimajo. Oziroma kot pravi Marx, se delavski razred lahko osvobodi le tako, da osvobodi še vse ostale.)
Verjamem, da Slovenci zmoremo poleg svojega rešiti še problem Hrvaške. Le malo dobre volje in ljudi, kot je Vajgl, je treba spustiti naprej in razumen “kompromis” ne bi smel biti nedosegljiv. Kompromis tu ne pomeni, da karkoli svojega damo Hrvatom, niti da oni nam dajo karkoli svojega, pač pa da eni drugim pomagamo rešiti probleme, ki se nam zdi, da se nas ne tičejo in naj se tadrugi kar mučijo s svojo usodo. Pa ni tako enostavno. Enostavno moramo biti obzirni do sosedov že iz sebičnega razloga, da zagotovimo varnost sebi.
alh,
jaz tebe nisem poniževal,
zato tudi tebi ne dovolim, da ponižuješ mene!
zahvaljujem se ti pa za izčrpen opis “velikosti” spornih ozemelj s sosedi, z nekoč bratskimi narodi,
ki so Hrvaški brezpogojno odstopili celotno Dalmacijo in Istro…
ta ista hrvaška se pa sedaj z njimi prepira čigavi bodo otočiči na Donavi,
in ali lahko črnogorske ladje plujejo po “hrvaškem morju” v Boko kotorsko…
alh, zberi se malo in bodi pošten in pravičen…
ne bodi odsev hrvaških politikov, ki razpihujejo “zunanje ozemeljske sovražnike”, da bi lažje prikrili notranjepolitično neučinkovitost in nemoč pri obvladovanju mafijskega kriminala…
alh,
pa še to,
vedi, da Slovenija nima ozemeljskih težav s Hrvaško…
Slovenija ima komunikacijske težave s Hrvaško…
žal Hrvaška že dolgo ne premore politika, ki bi mu lahko verjel na besedo…
probleme s Hrvaško bomo imeli tako dolgo, dokler bodo v HRVAŠKI na oblasti ljudje, ki se eno dogovarjajo, nato govorijo da so se dogovorili nekaj povsem drugega, o vsem pa mislijo nekaj tretjega…
takšno “nadmudrivanje” ne vodi v dogovor ampak v neskončno nezaupanje…
alh, pa dobro turistično sezono, tebi in tvojim!
http://pretenzije.blogspot.com
Glede “zunanjih prijateljev”, pazimo se jih.In pazimo se naivnosti nekaterih novopečenih politikov. Nekaj takih prijateljev je menda tudi v soseščini. Prejšnji teden je kandidatka Lds za evroparlament Mirjam Muženič -na predstavitvi lastne kandidature- ponosno prebrala pismo podpore Sloveniji, v sporu proti Hrvaški s podpisom Massimiliana Lacote, predsednika Unije Istranov, največje ezulske organizacije, ki si zelo prizadeva za razveljavitev mednarodnih pogodb, kot so Osimski sporazumi. Lacota je tisti znameniti organizator “pietetnih” pohodov na Krasu. Mar nam taki zavezniki res pomagajo? Je pa paradigmatična o labirintu v katerem smo se znašli. V premislek.
Se strinjam z Jurijem. Nevarno!
Zdi se mi, da sedaj, ko smo z blokado tako daleč, v nobenem primeru slovenska politika ne sme zavrniti Rehnove pobude, pa naj bo izhod arbitraže za nas ugoden ali neugoden. Po mojem je največ, kar lahko dosežemo skupno upravljanje plovnih poti, ali nekak kondominij, pa še to je vprašanje. Iz mnogih podatkov je namreč razvidno, da nimamo dovolj trdnih osnov za pravno argumentacijo izhoda na odprto morje. Naša kredibilnost je odvisna od obnašanja v postopku, ki smo ga sprovocirali do same blokade in sedaj je nemogoče kredibilno iz njega izstopiti. Naša politika bi se problema Hrvaške, po mojem, morala lotiti iz drugega vidika. Namreč, za Hrvaško in za EU je zelo pomembno, da Hrvaška reši vsa mejna vprašanja z vsemi svojimi sosedi in to pred vstopom v EU. Takšen pogoj bi morala zaradi lastnih interesov Hrvaški postaviti EU, če ne želi več sporov in vojn na tem področju. Na tem bi morala vztrajati Slovenija in prepričati članice EU.Oblast na Hrvaškem je nacionalistična in je bolj pomemben širši kontekst, ki Hrvaško veže in hkrati izpostavi njen problem vsem članicam. V tem okviru ima slovenska politika več prostora za manever. Bojim pa se, da je za takšno pobudo prepozno, ker pogajanja za vstop že tečejo.
ZARES je predlagala še nekaj dni za razmislek glede dopolnil k Rehnovemu predlogu glede reševanja mejnega spora med SLO in CRO.
Golobič je bolj počasne pameti, saj je delal svojo šolo dolga leta…
pa ne kapira takoj!!
Žalostno, da imajo taki kljukci z zakrnelimi možgani besedo pri tako pomembnih stvareh.
Vajgl pravi: To ni evropsko, gospod ali gospa ….!
Zalosno je da su Gosp. Vajglu puna usta europe i europskog ponasanja, ali sve to ostaje samo na rijecima, barem kada se radi o politicarima u SLO koji sole pamet drugima…..parole…parole.
Zasto niste odgodili svoj ulazak u EU zbog nerjesenog pitanja granice???
Zato jer ste se vodili politiokom: “Nas i Rusa dvijesto miljuna” i htjeli prikazati svoj problem kao europski problem…tako europski.
Jeste li iz ljubavi prema Europskom duhu vratili optantima imovinu otetu u zamjenu za slobodan zivot izvan Jugoslaije, a upravo je to bio problem koji je forsirao Rim?? Niste!!
Zato, nebiste trebali djeliti savjete, nego poradite na vlastitom europejstvu.
Zasto je cilj Slo vlade izbjegavanje jurisdikcije medjunarodnog suda za pravo mora???? da li plakanje za pravicnim rijesenjem zbog “Izgubljenog ozemlja po II sv. Vojni” i uvjeravanje naroda kako je TS slovenski, u europskom duhu???? nije, tu se upravo dokazuje vas sovinizam i nacionalizam, i to vi zovete Europskim duhom??
Sijecam se jednog intervjua u HRV novinama u kojima je Gosp. Vajgl najavljivao poboljsanje odnosa izmedju dva naroda. Nazalost, Gosp. Vajgl cini upravo suprotno, provocirajuci i odgovarajuci na provokacije politicara iz Hrvatske. Mislim da odnosi izmedju ova dva naroda idu u losem smijeru i da se ovo sto su zakuhali G. Vajgl i ostali nece smiriti tako skoro.
Hrv politicari su klaunovi, ali Slo politicar im asistiraju. Uvjeravanje naroda o pravednoj meji na Mirni,dovelo je do toga da je narod izgubio osjecaj za stvarnost. Nazalost, Slo politicari su time suzili svoju mogucnost komromisa jer sve manje od maximuma ispada politicko ubojtvo.
U sljedecem i jedinom u cemu dajem pravo politicarima:
1) Dr. Pavlihi, koje je svojevremeno pozvao slovence da ne ljetuju u HR
2) poziv HR aktivista na bojkot Slo proizvoda u Hrvatskoj,
pa tko izdrzi dulje. osobno niti zivim od turizma, niti zelim skijati u Sloveniji, te umjesto Alpskog mogu piti i mljeko iz Madjarske a licemjerje i licemjere mrzim.
ukoliko je Sanader doista podnio ostavku zbog debakla sa pristupom EU, tada Vama Gosp. Vajgl najlijepse hvala sto ste doprinjeli uklanjanju jednog klauna sa politicke scene, samo tako naprijed.
@Felix
Greogr Golobič je predlagal dodaten čas za razmislek zaradi tistih, ki do sedaj še niso vkapirali, da stvar ni v kazanju mišic, ampak v doseganju razultatov. In predvsem tistih, ki kazanje mišic zamenjujejo z rezultati. Malo pa tudi zaradi tistih, ki – kot vi – reagirajo, ko je že vse mimo.
@Dean
O tem zakaj je Sanader odstopil,lahko berete na vaši spletni strani http://www.necenzurirano.com. Tudi če vse ne drži, je verjetno bližje resnici, kot da je odstopil zaradi debakla v zvezi s pristopom EU. Tako da je zahvala Ivu vajglu v tej povezavi nepotrebna.
Slovenija je v EU vstopila z rešenimi mejnimi vprašanji z vsemi članicami EU, zato tega vprašanja v pristopnih pogajanjih nobena od članic ni imela razloga odpirati. Mimogrede – tudi Slovenija ga ne bi, če Hrvatska ne bi v pogajanjih predložila dokumentov, ki mejo prejudicirajo. Nacionalistično? Dajte no, šlamparije hrvaških pogajalcev pa res ni treba pripisovati našemu nacionalizmu. Saj se da kaj tega nacionalizma najti (npr. Pavlihov poziv, ki ga tudi sami omenjate, ali Jelinčičeve glupe zahteve o meji na Mirni), tudi blokada Hrvaškega vstopanja v EU morda ni bila najmodrejša pozeza (to bo pokazala prihodnost), a dejstvo je, da je vprašanje meje postalo EU tema zaradi omenjene dokumentacije in ne zaradi slovenske blokade.
Slovenija se izogiba jurisdikcije Haaškega sodišča zaradi načina, na katerega to sodišče odloča. In Hrvaška vtraja pri tem sodišču iz istega razloga. Povsem legitimno od obeh držav. Očitati nasprotni strani, da išče rešitve, ki so ugodnejše zanjo, je res neumno. Bo pač treba najti kompromis, ali pa imeti vprašanje nerešeno še naprej.
Ivo Vajgl je politik, ki je ves čas vztrajal pri razumnih rešitvah in retoriki, ki ne vzbuja nestrpnosti na drugi strani. Zato se povsem po nepotrebnem zaletavate vanj. Je pa težko pričakovari, da bo predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne zadeve v rokavicah obravnaval Sanaderja, če ta zaćne opravičevati svoj strahopetni odstop z gostilniškim obkladanjem Slovenije in Evrope.
@ Bogdan
Blokiranje (ucjena) Hrvatske pred ustupanjem u EU bila je planirana jos pred ulskom Slovenije. Koliko se sjecam to je bio jedan od argumenata Slo i tadasnjeg ministra Rupla pred Referendum za/proti EU-a.
nazalost, iako ste mi dragi kao nacija, bojim se da Slo politicari i narod imate ogromnu averziju spram Hrv u EU i tu je granicni spor samo isprika…opet, ne europski.
Postovani Feliks, a kako bi jedno sodisce trebalo odlucivati, zar pravo i cinjenice nemaju nikakve tezine. Medjunarodni granicni sporovi se ne rjesavaju u politickim uredima, nego na za to odredjenim sudovima.
Upravo to pozivanje na nekakvu “pravicnost” i plakanje za izgubljenim ozemljem nakon 2 svj. rata (TS, GO, Trzic, Koroska itd)50 godinina nakon rata jos su jedan dokaz nacionalizma i teritorijalnih pretenzija prema teritorijima susjeda.
legitimno je izbjegavanj sodisca, ali kompromos kako ga vidi Slo vlada, a to je jedino rijesenje koje njima odgovara ili blokada je UCJENA.
kako bilo, ovakva politika samo pridonosi porastu euro skepticizma, a to je super.
Dean… V zgodovini so se evropski spori reševali z vojnami. In tako bo šlo tudi naprej. Enostavno, Evropska unija je skupek držav, ki deluje na principu izsiljevanja. Za to trditev obstaja niz dokazov. Če želiš si poglej predl leti v Sloveniji razvpito tematiko o mesarstvu in problemih, ki so jih mesnice imele. Zanimivo bi bilo ravno tako obelodaniti težave Brniškega letališča, ko so bili izsiljevani s strani organo Evropske unije glede nakupa točno določenih aparatov kontrole potnikov… Ne varaj se z dejstvom, da je Slovenija ali slovenska politika kriva za stanje, ko je Hrvaški onemogočen vstop v EU. Slovenija samo plačuje svoj dolg in je izpostavljena v tem sporu. Follow the money in prišel boš do dejstev. Sam si omenil Madžarsko mleko – mordapa je to INTERES. Verjetno se je mlekarna, ki mora razširiti prodajo zadolžila pri kakšni Eu zaželjeni banki. Njihov namen je ekonomsko politični. Banka mora skrbetiza svoj denar. Zato mora mlekarna prodajati mleko! Da se ustvari potrebna situacija je nujno potreben spor, saj z oglaševalskimi akcijami to nebi imelo za posledico hitrega prodajnega uspeha. V kolikor se uspe z blokado proizvodov je pot lažja. Dragi Hrvaški prijatelj: Politika je PROSTITUTKA in večina ljudi, ki so aktivno v njej se z obrtjo ukvarjajo zavestno in imajo zato jasne interese. Prodajajo se najboljšemu ponudniku. Zares je bil v osnovi svetla točka. Poudarek je na JE BIL. Kaj počne slovenska vlada? Drži se na oblasti. In NE Hrvaški je samo vzvod, ki podaljšuje stanje od prevzema oblasti. Javno mnenje je nastrojeno proti Hrvaški. To je delo, ki se je ustvarjalo dsetletje in več. Verjemi, da je edina pot, ki nas vodi k miru, da se VSE POLITIKE ODSTRANI od državnih jasel (V VSEH DRŽAVAH BIVŠE SFRJ) in se prične z izhodiščne točke. Kolikor vem so bili prav vsi zraven pri detrukciji in prav zaradi tega dejstva po mojem mnenju nimajo več pravice obladovati javne in politične scene. Ne glede na to ali se imajo za Leve ali Desne.
@Tomaz, drago mi je napokon cuti glas razuma na nekom od ovih foruma.
jasno mi je da EU djelije po principu ucijene i suludih propisa koji uvijek stite “necije” interese. iz tog razloga nemam visoko misljenje o EU, a vjera u dobre namjere EU-a jednako je vjrovanju u St.Clausa.
osobno ne zamjeram SLO javnom mjenju da ne zeli RH u EU, jer jednako tako ni Austrijanci ni Talijani nisu zeljeli Sloveniju u EU, Hrvati ce se vjerojatno protiviti Srbima itd. usput, poznat mi je taj opce SLAVENSKI sindrom mrznje svih prema svima. ono sto me ljuti je to da politicari na obe strane svjesno pale narod na mrznju, i onda se licemjerno javljaju kao npr. gosp. Vajgl i smatrajuci nas ovcama uvjerava nas da je to za nase dobro. nazalost ovakve igre politicara, ukljucujuci i Vajgla nanose ogromnu stetu u odnosima naroda. nemoramo se ljubiti ali se ne trebamo niti gledati preko nisana.
HRV ce uci u EU kada to odluce veliki igraci, a ne Slovenija. zalosno je da su politicari opteretili obicne ljude granicnim problemom kojega niti sami ne razumiju i time nanjeli stetu koju ce tesko popraviti.
Dean, ne pozabi, da je bil kapital SFRJ v enaki in neprenosljivi družbeni lasti vseh njenih državljank in državljanov in da republiške meje niso igrale skoraj nobene ekonomske vloge.
Po razpadu pa so postale te meje enako ekonomsko pomembne, kot je bila prej ekonomsko pomembna jugoslovanska meja.
Torej ne gre za nikakršen slovanski sindrom, ampak za čisto normalen ekonomski interes vsake države po znanem teritoriju, na katerem pobira davke od vseh, ki imajo tam naslov.
Pri morski meji pa je to še pomembnejše, kajti ni vseeno, ali država na morju meji z drugo državo, ali pa meji z nikogaršnjim teritorijem, kar mednarodna morja so, kar pomeni, da ima mejo praktično z vsemi obmorskimi državami sveta.
Iz tega stališča bi morale imeti prost stik z mednarodnim morjem vse nove države bivše Jugoslavije, ne le Slovenija, Hrvaška, BIH in Črna gora, ki pač po naravi morje imajo.
Seveda pa je to načelo v praksi neizvedljivo, kati Srbija, Makedonija in Kosova pač te sreče nimajo, je pa skregano z zdravo pametjo, da tega ne bi imele ostale nove države.
Je pa rešitev ravno Evropa tudi za ta problem, da bodo lahko prosto dostopale do mednarodnih voda tudi kontinentalne države.
Torej, Slovenija, BIH in Črna Gora Hrvaški ničesar ne jemljejo, česar ne bi imele vseskozi in je to samo namišljen problem hrvaških politikov za interno uporabo na volitvah.
Predstavljaj si, ne daj bog, da bi tako kaubojsko, kot je Jugoslavija, razpadla Amerika, na katero mednarodno pravo bi se sklicevale tam nove države.
Na nobeno.
Ali bi dosegle dogovor, ali pa bi se po stari dobri maniri steple na smrt.
Postovani Stane,
i opet smo dakle na politickoj doktrini Dr. Rupela i Zmaga pl. Jelincica. Iako mi je jasna i razumljiva teznja Slovenije, ove teorije ne drze vodu.
Izlaz na otvoreno more NIJE i NEMOZE biti predmet sukscesije. Vracanje u povijest dvosjekli je mac, jer pitanje je do kuda cemo se vracati???? hocemo li ici do 1990, 1945, 1918, itd.??? Ako na izlaz na otvoreno more ima pravo SLO, BiH, CG, zbog SFRJ sto cemo tada sa Austrijom i Madjarskom, koje su izgradile luke TS, RI, ladjedelnice u RI, Losinju itd, a danas nemaj ni kapi jadranskog mora????? buduci da sam na fakultetu slusao pomorsko pravo uvjeren sam da i najveci slovenski strucnjaci za ovaj problem znaju da kako se ovaj problem moze rjesiti jedino na sudu. medjutim, politicari ne odustaju i upravo potenciraju ovaj problem, posljedica toga je da su svi strucnjaci za pomorsko pravo i barataju poluinformacijama. nazalost iz toga proizlazi nerazumjevanje i mrznja u kojima Vajgl, sanader i ekipa skupljaju jeftine poene, a obicni ljudi postaju marionete u rukama politicara. i jos nesto, Hrvatska nije niti ce ikada biti pomorska zemlje, jer sve sto je cini pomorskom je nasljedila od Austrije i Italije, stoga se niti slovenija nemoze pozivati na pomorsku povijest i tradiciju,….jer je nema.
Dean, ni se potrebno vračati nikamor dalje v zgodovino, kot do razpada Jugoslavije.
Vse štiri obmorske republike so postale pač samostojne države in nobene logike ni, da bi zaradi tega morale izgubiti stik z mednarodnim morjem, ki so ga prej imele.
Jaz že razumem ekonomsko računico, da bi bilo za Hrvaško fino, ko bi lahko od vsakega plinovoda, naftovoda, električnega, optičnega ali kakšnega drugega kabla, ki bi ga nove države potegnile do glavnih vodov po morskem dnu, kasirala kakšno mitnino, ampak to isto računico imajo tudi ostale obmorske države.
Zakaj bi nekomu nekaj plačevale, kar ni potrebno.
Ali še slabše, da bi za te komunikacije morale iskati soglasje hrvaške vlade, ki bi ga morda nikoli ne dobile.
Ali morda še slabše, da bi morale ladje prečkati hrvaško mejo z vsemi procedurami, ki bi si jih lahko v bodočnosti hrvaška vlada izmislila.
Moraš razumeti, da slovenski politiki na tak rop prostovoljno ne morejo pristati, ker jim tega ne bi dopustila večina državljanov.
Če bi bili hrvaški politiki pred takšno situacijo, seveda na kaj takega tudi oni ne bi mogli pristati, pa niso.
Torej, Sloveniji se da to pravico, ne pravico, pač pa morski teritorij, odvzeti samo s silo.
Kakšno, pa ne vem.
Ti praviš s silo mednarodnega prava.
Ga sicer v podrobnostih ne poznam, toda pravo, ki bi nekomu vzelo, da bi drugemu dalo brez razloga, bi bilo zelo invalidno.
Zato ostajam pri svoji oceni.
Vse skupaj je v interesu hrvaških politikov zaradi nabiranja volilnih glasov, dokler jim bodo volivci pač nasedali.
Postovani Stane,razumijem Slovenske teznje i zelje. osobno mislim da bi se kompromis morao pronaci, ali isto tako mislima da je svaka prosjecna osoba svijesna granice dobrog ukusa u svojim zeljama. zato SLO politicarima nije u interesu da problem rjese pravnici, vec politicari blokadom/ucjenom. najveca je greska HRV politicara uz moguce prejudiciranje ta da su dali uvuci u meditaciju EU i politicko rijesavanje spora.
navod:Ali morda še slabše, da bi morale ladje prečkati hrvaško mejo z vsemi procedurami, ki bi si jih lahko v bodočnosti hrvaška vlada izmislila.
ova se teza cesto cuje iz Slovenije. upravo ta tvrdnja je jedan od pokazatelja NEPOZNAVANJA prava i baratanja pogresnim informacijama. u pravu postoji pojam neskodljivega prehoda, a hrvatska je potpisnica svih konvencija kao i SLO i nemoze vrsiti kontrole (prijeciti prolaz) nikome bez VALJANOG RAZLOGA….(kontrole su uredjene pariskim memorandumom). gornji navod sam za sebe ne govori puno, ali govori puno o mentalitetu onih koji ga potenciraju i njihovoj vjeri u EU nacela….politicari naravno.
cinjenica je da su sve republike bile dio Jugoslavije i kada je doslo do osamostaljenja svatko je dobio ono sto je donio u drzavu i imao u svojim granicama. kada je SLO napustala Jugu morala se pozdraviti sa resursima u Jadranu do kojega je mogla doci samo preko SFRJ. sloziti ces se da je Hrvatska izgubila skijalista na Pohorju i Rogli….nikad ih nije niti imala.
osobno nemam visoko misljenje o HRV politicarima, ali niti SLO nisu nista bolji. cinjenica je da ova situacija vise odgovara slovenskim politicarima koji su docekali ulazak HRV u EU da ucjenom nesto dobiju (plan D. Rupla i F. Bucar). nazalost proslo je vrijeme Drnovska, Kucana i Racana i mislim da ovim sporom gube ljudi sa obe strane. zapravo, mozda se ovim sporom otkriva licemjerje i nacionalizam koje ce potkopati tzv. europski duh.
nadam se blokadi bar do 2020g i uzajamnoj ekonomsko-drustvenoj blokadi sve do tada….biti ce zanimljivo gledati kada se Turek i Mesic pocnu optuzivati za lose odnose medju narodima.
Dean, zakoni se spreminjajo, tudi mednarodni, ljudje in njihove države pa ostajajo, kjer so.
Še živali branijo svoj teritorij, kaj bi ga ne ljudje.
Od kod hrvaški vladi ideja, da je sporni morski teritorij v Piranskem zalivu hrvaški, pa ne vem.
Se pa strinjam, da so politiki nikogaršnjih držav na slabšem od papeža, ki ve, da je država Vatikan božja.
Podjetje Vatikan ima lastnika v nebesih, kje ga ima pa podjetje RH?
Šele, ko bo to temeljno vprašanje razrešeno, se bo vedelo, v čigavem imenu in za čigav račun politiki zganjajo cirkuse in zastrupljajo odnose med ljudmi.
Ampak, ko se bo to vedelo, politiki ne bodo več nikomur odgovorne osebe, ki povzročajo vojne.