Slapnik o avtorskih pravicah in Sazasu

Ključne besede: avtorske pravice, državni zbor, poslanska skupina, redna seja, Sazas, Tadej Slapnik, zakon

Tadej Slapnik, poslanec v Državnem zboru, je na nadaljevanju 12. redne seje 11. januarja izpostavil kompleksno problematiko reševanja težav v zvezi z avtorskimi pravicami in agencijo SAZAS ter napovedal celovit predlog zakona, ki bo temeljil na izhodiščih, oblikovanih v letu 2009.

Nastop Tadeja Slapnika (vir: magnetogram seje):

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah je v 15 letih uporabe v veliki meri prestal test časa, ki je medtem zahteval spremembe, potrebne zaradi prilagajanja avtorskopravne zakonodaje potrebam uporabe varovanih del v vsakodnevnem življenju ter novim oblikam pravic, ki jih je bilo treba s tem urediti.

V teh letih so se določene ureditve izkazale kot premalo dorečene, prihajalo je do težav v postopkih podeljevanja dovoljenj kolektivnim organizacijam, upravičenci so imeli težave z vzpostavljanjem kontrole nad delovanjem kolektivnih organizacij. Kolektivne organizacije so imele po zadnji spremembi zakonodaje težave pri vzpostavljanju tarifnega sistema, saj je Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah določal sistem, ki v določenem primeru sploh ni dovoljeval prilagoditve tarif konsenzu za določeno neformalno skupino uporabnikov, ki niso bili sposobni zagotoviti potrebnega kriterija reprezentativnosti ali večine na trgu. Pokazale pa so se tudi težave neprimerne zakonske ureditve sistema v tistem trenutku, ko se kolektivna organizacija in združenje uporabnikov nista mogla dogovoriti o načinu določitve nadomestil in njihovi višini. Institucija, ki naj bi urejala ta razmerja, Svet za avtorsko pravo, zaradi političnih manipulacij ni zaživel – vse skupaj in se je z obravnavo konkretnih predlogov za določitev tarif sprevrglo v neprimerno igro s strokovnjaki avtorskega prava in igrišče lobistov. To je pripeljalo do tega, da sta o tarifi ene od kolektivnih organizacij soodločala kar dva predstavnika po izboru iste kolektivne organizacije. Sprejeta tarifa je končala na sodišču, pravna stroka pa je soglasna, da je odločitev v sprejeti obliki nepravilna in sistemsko neprimerna. Delovanje in ravnanje največje kolektivne organizacije SAZAS predstavlja vse od sprejetja zakona rdečo nit težav in nezadovoljstva, tako s strani avtorjev kot s strani uporabnikov avtorskih del. SAZAS je v tem obdobju v veliki meri izgubil verodostojnost, ki jo v poslanstvu spodbujanja ustvarjalnosti prav najbolj potrebuje.

Zakaj je s SAZAS-om nezadovoljnih tudi večina avtorjev: zato, ker so si vodstveni člani društva, ki jim zakon omogoča monopolno delovanje na območju Republike Slovenije, sprejeli pravila delovanja, ki zagotavljajo elitistično odločanje in tudi nagrajevanje zelo ozkega kroga avtorjev, seveda na račun in v škodo vsem ostalim, ki niso v ustrezni spregi z aktualnim vodstvom. Do tega so prišli tako, da so dvignili cenzus, ki daje članu status rednega člana, s 1000 evrov na 4.000 evrov letnih dohodkov iz naslova avtorskih pravic v preteklem letu. S tem se je število članov z glasovalno pravico zmanjšalo kar za 35 odstotkov in jih je sedaj le še okoli 180. Na skupščini maja 2008 je bilo na primer prisotnih 54 rednih članov s pravico glasovanja, 40 jih je glasovalo za sprejetje letnega poročila in letno finančno poslovnega načrta. Vendar je vseh članov SAZAS-a, torej tistih, ki ustvarjajo glasbo, in za to prejemajo oziroma bi morali prejemati avtorske honorarje, več kot 5000. O poslovanju SAZAS-a odloča le 8 promilov glasbenih ustvarjalcev!

Naj vas na tem mestu spomnim tudi na mnenje in pričakovanja, ki so jih že pred časom v peticiji proti SAZAS-u spisali člani Kulturno umetniškega društva Žalec. Peticijo so naslovili na predsednika države, takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo, in tudi ministra za kulturo, dr. Vaska Simonitija. Glasila se je tako, da pozivajo, da se zavzamejo za ohranitev kulturnega izročila naših prednikov in omogočijo kulturnim društvom in vsem neprofitnim organizacijam njihovo delovanje brez SAZAS-ovih računov. SAZAS, po njihovem mnenju, neusmiljeno pošilja račune za zaščito avtorskih pravic na vsa kulturna društva za koncerte in prireditve, ki jih prireja svojim krajanom. Navajajo še nepravilnosti, ki jih SAZAS počenja in daje v presojo njihovo ravnanje. Med njimi so izpostavili, da zaračunavajo avtorske pravice na prireditvah, kjer so avtorji prejeli svoje plačilo. Da zaračunavajo avtorske pravice za koncerte izvajalcev, ki so že več kot sedemdeset let pokojni. Da zaračunavajo avtorske pravice za izvajanje sakralne glasbe, kjer so avtorji prispevali svoje delo v te namene, ne pa SAZAS-u. Zaračunavajo avtorske pravice občinam za izvedbo državnih in občinskih proslav. Zaračunavajo avtorske pravice za isto prireditev različnim uporabnikom. Zaračunavajo avtorske pravice za koncerte tujih avtorjev, čeprav ti sploh ne dobijo nič od teh sredstev. Skratka, da zaračunavajo avtorske pravice vsepovprek.

Pobudniki peticije so nas v poslanski skupini informirali, da je od vseh teh pobud odgovoril takrat minister za kulturo in jih seznanil, da to ni v pristojnosti Ministrstva za kulturo, ampak da je to v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo. Tudi predsednik države se je takrat po njihovih zagotovilih zavzel, da bo na tem področju se zavzemal za ureditev področja.
V Poslanski skupini Zares opozarjamo, da takšno vodenje SAZAS-a ustvarjalnost slovenskih avtorjev zavira. Posledice tega pa so pomanjkanje kulturnih dogodkov, trivializacija glasbe in deprivilegiranost mladih neuveljavljenih ustvarjalcev. Nepreglednost poslovanja vpliva tudi na plačilno nedisciplino uporabnikov avtorskih del, ki tudi, če se zavedajo, da je plačevanje avtorskih pravic potrebno, dvomijo v smiselnost finančnega podpiranja tako netransparentne organizacije.

V Poslanski skupini Zares zato menimo, da je nepravilnosti, ki jih tudi s spremembo zakonodaje ni mogoče odpraviti, potrebno preprečiti z zagotovitvijo ustreznega nadzora SAZAS-a, opraviti temeljito revizijo poslovanja v vseh preteklih letih in odgovorne za nepravilnosti kaznovati. V poslanski skupini tudi menimo, da je potrebno obstoječo zakonsko ureditev spremeniti, zapolniti pravne praznine, nadomestiti institute, ki niso zaživeli, predvsem pa sistema uveljavljanja pravic, vrniti njegov smisel s kar najbolj doslednim upoštevanjem dejstva, da so avtorske in sorodne pravice zasebna lastnina, kateri njeno ceno določa zasebnik sam, na trgu pa te pravice dosegajo ceno, ki jo sooblikujejo pravila trga. Zaradi tega smo v Poslanski skupini Zares v preteklem letu k osnovanju sprememb in dopolnitev veljavnega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah povabili skupino zainteresirane javnosti in strokovnjakov, s katerimi smo pripravili izhodišča za celovito uredite nejasnosti in nepravilnosti v obstoječem zakonu z naslednjimi cilji:

Prvič, uvesti je potrebno spremembe na področju določanja višine in uveljavljanja nadomestil za privatno in drugo lastno uporabo, saj sedaj nadomestila v nezadovoljstvo tako upravičencev kot tudi zavezancev določa Vlada Republike Slovenije. Poleg tega pa obstoječa ureditev za to področje preprečuje sklepanje sporazuma med upravičenci in uporabniki.

Drugič – urediti podeljevanje dovoljenje kolektivnim organizacijam, saj dosedanja zakonodaja z nekoliko nedosledno uporabo terminologije pušča odprto ključno vprašanje, kdaj kolektivna organizacija dejansko pridobi naravo oziroma status kolektivne organizacije. Poleg tega pa se v postopku podelitve dovoljenja od kolektivne organizacije zahteva izkazovanje določenih dejstev, ki jih kolektivna organizacija pred podelitvijo dovoljenja pravno-formalno ni sposobna zagotoviti.

Tretjič – zagotoviti je potrebno predvsem transparentnost delovanja kolektivnih organizacij, saj dosedanji sistem upravičencem ne omogoča želenega in potrebnega nadzora nad poslovanjem kolektivne organizacije, bodisi zaradi zakonske ureditve bodisi zaradi ravnanja kolektivne organizacije. V Poslanski skupini Zares menimo, da je potrebno zagotoviti tudi večja pooblastila glede nadzora nad kolektivnim organizacijam s strani Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, ki nadzorno funkcijo sicer ima, vendar je opravljanje te funkcije oteženo zaradi dikcije obstoječe zakonodaje.

In četrtič – v zakonu je potrebno zagotoviti smotrnejšo rešitev v primerih, ko upravičenci in uporabniki ne dosežejo konsenza. Svet za avtorsko pravo, ki naj bi na strokoven način po načelu neodvisnosti opravljal oziroma odpravljal padpozicijo v pogajanjih med kolektivnimi organizacijami in uporabniki se je namreč izkazal za prav nasprotno rešitev. Zakonska nedorečenost pušča odprto ključno vprašanje, ali je sestava Sveta ad hoc, torej za vsak primer posebej, ali gre za stalno sestavo, pri čemer veljavni zakon ne predpisuje nikakršnih določil o mandatih. Omenjeni institut se je v obstoječi obliki izkazal kot slepa ulica pri urejanju razmerij med upravičenci in uporabniki, zaradi tega v Poslanski skupini Zares menimo, da je potrebno upoštevati želje upravičencev in uporabnikov, da bi od državnih organov imelo pooblastilo za tako vmešavanje zgolj in samo sodišče. Vse druge institucije pa morajo biti v sistemu določanja cene uporabe varovanih del zgolj fakultativna opcija do uporabe, do katere lahko pride le s konsenzom vsem vpletenih strani.

Ker je predlog sprememb in dopolnitev, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom daleč od celovite ureditve področja in pogled tega tudi v nasprotju z direktivo Evropskega parlamenta in sklepa o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi predlog novela v Poslanski skupini Zares ne bomo podprli.

V zakonodajnem postopku pa v prihodnjih mesecih napovedujemo celovit predlog novele zakona, ki bo pripravljen tudi na podlagi izhodišč, ki smo jih v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo uporabniki in upravičenci avtorskih pravic pripravili v Poslanski skupini Zares, nova politika.

40 x komentirano

• 1.  Miha pravi :
  13. januar 2010 ob 15:07    

  Vse čestitke. Upam, da vam uspe!

• 2.  črt pravi :
  13. januar 2010 ob 20:12    

  Končno! Glede na to, da je ogromno tistih, ki sodijo tudi po novem v status rednih članov, proti takemu načinu delovanja Sazasa, je bil zadnji čas, da se nekaj spremeni na to temo. Prenekateri njih imajo s Sazasom sodne spore zaradi neplačevanja honorarjev (čeprav so prireditelji svoje obveznosti do Sazasa izvršili) ali po njihovem plačila z zamikom treh štirih let?!?. Po nepreverjenih informacijah baje nočejo plačevati tudi po izgubljenem sodnem postopku in bi se naj raje v nedogled pritoževali.
  Koliko je res in koliko ne, ne bi sodil, ampak pregovor pravi, da kjer je dim je tudi ogenj.

• 3.  Simon pravi :
  13. januar 2010 ob 20:53    

  Črt, morda najbolje narediš, če to preveriš tam, kjer si slišal, in vkolikor so zgodbe resnične, jih velja čimbolj detajlno posredovati poslancem, ki se ukvarjajo s to problematiko.

• 4.  Blaž pravi :
  13. januar 2010 ob 23:45    

  Bi nekoč rekli: Eppur si muove, pa čeprav v glasbenem žargonu: lento, lentissimo.
  Ali pač počasi…no, bolje kot nikoli….enkrat bo… mlini meljejo počasi…

  Zadeva Sazas je zgodba problemov, ki trajajo že 12 let. In če se bodo reševali še 3,4 leta, nič ne de…se vsaj po malem rešujejo.

  Bojim pa se, da dokler bodo politiki (in ne res pravi strokovnjaki) pisali ta zakon, bo v Sloveniji “štala”…tako, kot je bilo do sedaj.

  Vso srečo Zaresu, da bo našel tanko linijo modrosti pri reševanju te problematike. Pa naj ne pozabi, da je ta linija zares tanka.

• 5.  Klemenv pravi :
  14. januar 2010 ob 0:55    

  Veliko spremljam spletne medije samo kaj takega pa še nisem doživel. Zaresov popravek na na spletni prispevek Koalicija v bran Sazasu je bil na spletno stran http://www.rtvslo.si postavljen samo za nekaj ur. Nato je pod rubriko Glasba zopet bil postavljen prispevek Koalicija v bran Sazasu, seveda pa o popravku niti duha in sluha.

• 6.  Esmeralda pravi :
  14. januar 2010 ob 16:09    

  Ja, tole z RTV-jem je bilo kar zanimivo. So pa po vseh mogočih PR intervencijah zadevo le uredili (to se jim baje dogaja).

  http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/odgovor-na-prispevek-koalicija-stopila-v-bran-sazas-u/221202

• 7.  Igor Đukanović pravi :
  14. januar 2010 ob 19:24    

  Priznam, da ne razumem, kako namerava Zares razplesti ta klopčič.

  Pa veliko uspeha!

• 8.  Rob pravi :
  22. januar 2010 ob 15:12    

  Mogoče bi se še malo zamislili, obstaja še IPF, ZAMP…
  In IPF je še mnogo slabši od Sazasa, lahko potrdim kot podjetnik.

  Je kdo kdaj razmišljal, da bi združili vse te organizacije v eno samo?
  Manj režijskih stroškov, pizdarij za nas itd. Mogoče bi bilo dobro še to, da ne pobirajo prispevkov privat zadeve?

• 9.  svetlana pravi :
  8. februar 2010 ob 12:15    

  tudi jaz ne razumem kako bo stranka zares rešila problem sazasa.
  ali se takšna vrašanja rešujeo preko političnih botrov?
  že samo po sebi je sprono, da se ta problem rešuje politično, ne pa
  na način kot se v svetu, to je med tistimi ki so lastniki na avtorskih delih in tistimi, ki bi jih radi uporabljali.
  pri nas pa imamo na eni strani take ki bi radi se zastonj in politike ki zlorabljao svoj vpliv da tem ustrežejo in si nabirajo politične točke.
  treba se bo sprijazniti, obstaja sazas, ki ščiti avotrje, in ipf, ki ščiti proizvajalce fonogramov in izvajalce. tudi glasba ni in ne more biti zastonj, zato je treba tudi za fonogram plačati, ali pa se odločiti, da ga ne boš uporabljal. tarife bod pa vedno previske, še psoebej če imaš možnost, da preko prijateljev poslancev vplivaš na to, da bi bila glasba kar zastonj.
  zakaj enak vpliv ne zastavite za pocenitev kruha, elektirke, vode, kolikr mi je poznano, o se navedene dobrine v obdobju recesije celo podražile.
  z vsem spoštovanjem do slapnika, kolikor mi je poznano ima tehnično izobrazbo in ne razumem kako bo reševal problem avtorskih pravic???

• 10.  Emilijan pravi :
  8. februar 2010 ob 12:40    

  Svetlana pa si sploh prebrala, kaj je povedal Slapnik? Se ti zdi smiselno, da imajo v SAZAS-u “moč” le najbolj popularni avtorji?

• 11.  svetlana pravi :
  8. februar 2010 ob 13:45    

  zdi se mi smiselno, da o svojih delih odloča tisti, ki jih je ustvaril.
  o fonogramih naj odločajo založbe, o glasbenih izvedbah izvajalci o svojih avtorskih delih pa avtorji. ne vem zakaj je glasba tako pomembna, da mora biti vsem dostopna zastonj ali zelo poceni???
  zelo dobro sem prebrala kar je napisal slapnik, politični govor s floskulami, od katerih niti ena ni podkrepljena z konkretnimi dejstvi. država je tam kjer je, ker se namesto na sodiščih stvari rešujeo na cesti in v medijih, kjer ni potrebno ničesar dokazati. elita ima moč, ker je slapnik trenutno del elite bo pač svoj upliv uporabil za tisto kar bo sam hotel. nič ne podpiram sazas še manj pa ipf, sem pa prepričana, da se stvari narobe rešujejo.s političnimi govori se sigurno ne bo nič rešilo.
  res je, ni smiselno da imajo v sazasu moč najbolj popularni avtorji (če je to res), če so to ves čas eni in isti. je pa logično, če je nekdo bil polularen pred 15 leti danes pa ne več, da bi moral takrar imeti večjo moč odločanja kot danes. ne verjame pa da se slapnik zavzema za manj popularne avtorje, prej bi rekla da se za tiste, ki uporabljao glasbo. predlagam, da se slapnik zavzema za slovenski jezik, za subvencije kulturnim društvom, ki negujejo slovensko kulturo, za štipendije bodočim kulturnim ustvarjalcem, in tako naprej, konec koncev smo slovenci preživeli ravno zaradi kulture, čeprav so najbolši kulturni ustvarjalci končali v cukrarni pa še kje

• 12.  Slawc pravi :
  8. februar 2010 ob 15:59    

  Svetlana – govoriš, kakor da bi Slapnik zagovarjal, da bi bila glasba zastonj? Kolikor vidim, se zavzema za boljši nadzor vodstva SAZAS-a (kolikor pa sam poznam zadeve, vem, da je tam vse trhlo – o tem koneckoncev poročajo tudi razni mediji in posamezni avtorji, seveda pa jih nekateri, torej najbolj popularni zaslužkarji, kontrirajo).

• 13.  svetlana pravi :
  8. februar 2010 ob 17:06    

  kako lahko razumem stavek v 5. odstavku:
  “Zaračunavajo avtorske pravice občinam za izvedbo državnih in občinskih proslav”
  torej občina (ki jim kakor vem ne manjka denarja za plačilo izvajalcev kot so Daniela, Grašo in podobni sami “slovenski” izvajalci, katerih honorarji dosegajo tudi 20.000 eur in več) v primeru da gre za prireditev kjer nastopa Kreslin, avtorskih pravic ne bi plačala.
  Avtorskih pravic ne bi plačevala tudi kulturna društva, domovi in podobni, saj naj bi le oni delali v dobrobit slovenske kulture (te pa bi morala spodbujati in subvencionirati država, če pogledamo Francijo ali avstrijo, še bolj pa skandinavske države, ki imajo tudi probleme zaradi majhnega govorneg območja).

  in dragi Slawc, če dobro bereš že iz samega besedila Slapnika izhaja, da nekaj ne more biti v redu, na primer:
  “Da zaračunavajo avtorske pravice za koncerte izvajalcev, ki so že več kot sedemdeset let pokojni ”
  izvajalec, torej glasbenik ali glasbena skupina, ki je že več kot 70 let pokojna, ne more imeti koncerta.

  ne želim prilivati olje na ogenj, saj je olja že dovolj, žal pa takšna javna urejanja zasebnih pravic pomenijo le spodbujanje nestrpnosti, ki je je v današnjem času, ko bi se država in državljani morali ukvarjati z drugimi problemi, že dovolj. Tudi sama sem prepričana da je potrebno stvari urediti, verjamem tudi v dober Slapnikov namen, samo pot ni najbolj pravilna.

• 14.  Slawc pravi :
  8. februar 2010 ob 18:17    

  Svetlana – avtorske pravice niso izvajalske, pač pa gre za tistega ,k i je neko skladbo spisal, ustvaril … če je ta mrtev, lahko nekdo drug še vedno izvaja to delo in potem nekdo tretji obračuna te pravice (in ker je avtor že 70 let mrtev, gre ta denar fru-fru … …. …

  Skratka, očitno pri SAZASu marsikaj ni vredu, zato je potreben nadzor in sprememba sistema.

• 15.  svetlana pravi :
  8. februar 2010 ob 19:36    

  ja saj zato sem pa izpostavila, Slapnik je napisal:
  ”
  Da zaračunavajo avtorske pravice za koncerte izvajalcev, ki so že več kot sedemdeset let pokojni.”

  torej sazas računa za izvajalce, ki so že več kot sedemdeset let pokojni, kar je nemogoče

• 16.  janko pravi :
  8. februar 2010 ob 21:22    

  če povzamem zgornja razmišljanja, Slapnik se zavzema za kulturo, Slapnik se zavzema za (slovenske) kulturne ustvarjalce,to pa bi rad dosegel z večjim nadzorom nad eno kolektivno organizacijo – to je nad Sazasom.
  Dajmo si naliti čistega vina in javno povejmo kaj se pripravlja slovenski kulturi in kulturnikom:
  1. stranka Zares je angažirala Jurija Žureja da je napisal nov zakon o RTV Sloveniji – ki bi omogočal privatizacijo te nadvse pomembne nacionalne ali slovenske javne institucije, vemo kakšen bi bil program na RTV, ki bi sledil interesu kapitala ne pa javnemu interesu,
  2. stranka Zares je angažirala (spet) Jurija Žureja, ki je napisal nov zakon o medijih, ki namesto da veča delež slovenskega jezika, slovenske glasbe in slovenske kulture v radijskih in televizijskih programih, manjša delež slovenske glasbe in slovenske vsebine v radijskih in televizijskih programih,
  3. vse to pomeni, da je Žurej naredil pot za vstop tujih “kulturnih” vsebin v slovenske radijske in televizijske programe, celo na RTV Slovenija in lastninjenje (predvssem s tujim kapitalom) nacionalne RTV Slovenija.
  Ob tem ni nobena skrivnost, da je Žurej povezan z ameriškimi producenti in založbami ter Pop tv-jem, ki je tudi v ameriški lasti in da jim z takšno zakonodajo omogoča prevzem slovenskih medijev.
  Če neka stranka angažira človeka, da pripravi takšne dvomljive zakone, potem je res to kar pravi pisatelj Pahor, če fašistom ni uspelo uničiti slovenske kulture, bo to uspelo slovenski vladi.

• 17.  zvonko pravi :
  8. februar 2010 ob 22:30    

  Spoštovani Slapnik,
  sem eden od Sazasovih avtorjev, po vašem mnenju najbrž priviligiran, saj lahko hodim na Sazasove skupščine.
  Zanima me ali se zavedate kako veliko težo in posledice imajo vaše (neresnične) besede, glede na dejstvo da smo vas (tudi jaz) izvolili in da ste poslanec?
  Ker redno hodim na skupščine Sazasa, vem, da ima SAZAS vsako leto revizijjski pregled, ki ga ne opravi kdorsigabodi ampak pooblaščene neodvisne revizijske hiše in to tudi ne kar ene, o čemer predlagam, da se, prepričate na uradu za intelektualno lastnino in vpogledate v revizijska mnenja, preden kot poslanec karkoli izjavljate.
  Če država želi imeti večji nadzor nad kolektivnimi organizacijami, razmišljam ali ne bi bilo potem bolje, da država pošlje kolektivnim organizacijam svojo revizijo in jo tudi plača, to pa zato, da ne bi kolektivne organizacije kot do sedaj, drago plačevale revizijske preglede, za katere se potem država in poslanci delajo, da jih ni bilo. Naj svojo revizijjo pošlje država in to takšno, ki ji bo zaupala.
  Še posebej me tudi preseneča vaša izjava, da SAZAS ne izplačuje tujim avtorjem. Zanima me (ker je to popolna neresnica), kje ste ta podatek dobili in kje ste ga preverili. Občutek imam da se v Sloveniji gremo visoko politiko na nivoju rekla-kazala, ali pa imajo te trditve še kakšen globlji, skrivni namen.
  Zanima me tudi, ali ste preverili koliko vsaka od treh kolektivnih organizacij izplača tujcem, ali ste preverili koliko na primer je Zavod IPF nakazal v tujino, tujim izvajalcem? Po vsej verjetnosti niste, saj bi potem vedeli kakšna je resnica, to je, da SAZAS v tujino nakaže največ oziroma da je še celo edina kolektivna organizacija v Sloveniji , ki v tujino nakazuje denar.
  Glede na vaše zavzemanj za slovenske založbe, je več kot jasno da boste prikrivali napake druge kolektivne organizacije, to je Zavoda IPF, katerega so ustanovile založbe, v prvi vrsti pa so prav one tiste, ki povečini ne plačujejo avtorskih pravic in konstantno kršijo obstoječi Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.
  Vsaka od kolektivnih organizacij mora redno (obvezno) letno opraviti revizijski pregled, to je ali kolektivna organizacija deluje skladno z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Zanima me, kako je mogoče, da Zavod IPF ni opravljal redne letne revizije na podlagi zakona o avtorski in sorodnih pravicah, pa se mu ni nič zgodilo. Urad za intelektualno lastnino, ki je nadzorni organ je to vedel, vendar ni ukrepa, čeprav bi po uradni dolžnosti to moral. Šele oktobra 2009 je Zavod IPF naknadno za pet let nazaj opravil potrebni revizijski pregled. Ali je v Sloveniji ena kolektivna organizacija popolnoma zaščitena in se ji kljub očitnim nepravilnostim nič ne zgodi, zaradi vprege kapitala (založb) z upravo??? Drugo pa se, brez dejanskih, konkretnih zadev, pavšalo obtožuje in blati, da dela nepravilno in netransparento. Verjetno je za vsem tem skriti namen in seveda predvsem interes posameznih kapitalskih lobijev s pomočjo političnih botrov.
  Kako boste zaščitili ustvarjalce izvajalce, ki od Zavoda IPF ne prejemajo denarja?
  Ali se vam zdi da je Zavod IPF krasna in zgledna organizacija, če najboljši izvajalci prejemajo 50 EUR na leto??
  Zanima me kaj sploh politika želi (dobrega za ustvarjalce) doseči??
  Gospod Slapnik, govorite o spolitiziranosti tega področja, ampak žal ravno vaše izjave govorijo v prid temu, da spolitiziranost povzročate politiki, saj je najvišji nivo, ki ga dosežemo v Sloveniji v zvezi z avtorsko zaščito ravno nivo političnih poznanstev in privatnih navez založb in ostalih zainteresiranih lobijev s politiki.
  Predlagam, da se k pisanju Zakona o avtorski in sorodnih pravicah povabijo tuji strokovnjaki, ki bodo poskrbeli, da bo zakon usklajen z mednarodnimi konvencijami in da ne bo očitka o pristranskosti. Seveda če resnično želite zadevo urediti.
  Zanima me, kaj se zgodi z glasbeno založbo, ki v trgovskih centrih kot so Big Bang brez problema prodaja zgoščenke, brez da bi za to imela dovoljenje avotrjev. Lahko vam povem kaj se zgodi? Čisto nič. In kaj boste vi in vaša stranka naredili? Prav bi bilo, da se zavzemate predvsem za strogo sankcioniranje kršiteljev, saj bi državna blagajna s kaznimi in z DDV jem tudi, kar krepko pridobila. Kje je izgubljen davek in koliko ga je? Ali ste morebiti naredili tuak izračun?
  Država izrablja zakone, da dela proti avtorjem namesto za avtorje, to pa je tudi že predmet obravnave Slovenije pri tujih inštitucijah, pa tudi o tem seveda raje molčite.
  Zanima me kaj boste kot poslanec storili za učinkovitejšo zaščito avtorskih pravic, za priznanje, da gre za zasebno lastnino. Cela EU se pogovarja o ukrepih za učinkovitejšo zaščito, domet Slovenije pa je nadzor SAZAS-a. Ne nadzor drugih kolektivnih organizacij, pač pa samo SAZAS-a.
  Zanima me, kašen je vaš program na področju avtorske pravice.

  In, mimo grede, ker ste znotraj ZARES-a ravno vi pooblaščeni za urejanje tega področja, smatram da ste znotraj te stranke največji strokovnjak za avtorsko pravo. Žal pa je že ime zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kot ste ga zapisali, napačno in me zelo skrbi, da moja usoda v takih rokah.

  Ali ste kdaj primerjali z dejstvi in dokazili, delovanje katere od tujih kolektivnih organizacij s SAZAS-om, da bi sploh lahko črnili to organizacijo?
  Takšno početje povzroča sramoto slovenskim glasbenikom, avtorjem, še najbolj pa politiki in državi, ki dnevno dokazuje (celo na pasjih prijateljih) da pravne države ni, da prevladujejo osebne povezave s politiki in interes kapitala.

  Zanima me, kakšno odgovornost bo prevzela stranka ZARES in kakšno odgovornost boste prevzeli vi osebno za spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki bodo sledile na podlagi vaših argumentov (moči) in morebitnem kolapsu, ki bo sledil in blamaži, ki jo bo imela Slovenija v Svetu???? Saj se verjetno zavedate, da se bomo avtorji z vsemi sredstvi borili za našo lastnino in pravico od katere nekateri živimo in nam država za naše preživetje ničesar ne prispeva in si zato tudi ne sme lastiti pravice, da bo o naši lastnini in pravici odločala!!!

• 18.  n00b pravi :
  20. februar 2010 ob 13:39    

  @ Zvonko

  Kako to, da se kljub temu da SAZAS posluje že tako dolgo, dogaja da vsi avtorji od SAZASA ne prejmejo avtorskeg nadomestila, ki so ga za njih plačali uporabniki (organizatorji koncertov)?

  Kako da SAZAS uporabnikom noče posredovati informacij kako so bila njihova nadomestila izplačana?

• 19.  svetlana pravi :
  28. marec 2010 ob 15:56    

  neprijetno sem bila presenečena, ko sem v časopisu Delo prebrala, da je
  g. Slapnik sam pripravljal in celo pisal zakon o avtorski pravici, zraven je Slapnik dejansko nekdo, ki uporablja avtorska dela.
  Torej bo on avtorje ščitil proti samemu sebi. Upam, da takšen vzorec vplivanja na prihodnost države in državljane ni splošna praksa stranke Zares. Tisti, ki se jih zakon tiče, in ki bi jih ta isti zakon moral zaščititi (to so glasbeniki), glede na izjave in navedbe medijev, sploh niso sodelovali pri pripravi zakona o avtorski pravici. Je to namen poslanca Slapnika??? Se želi poslanec Slapnik z zakonom o avtorski pravici okoristiti???

• 20.  Miha P. pravi :
  28. marec 2010 ob 20:43    

  Gospa Svetlana, kdo piše zakon in kdo ne, ter kdo je uporabnik in avtor glasbe, je v tej debati verjetno irelevantno.

  Relevantno je, kako je SAZAS zmanipuliral svojo oblast na tem področju in kako netransparentno organizacija deluje. Ta zgodba se vleče že dvajset let, pravzaprav pa dvomim, da sem o tej organizaciji kdajkoli v tem času videl kak pozitiven članek.

  Vam bom recimo citiral en odstavek iz gornjega zapisa, ki bi moral v vaši glavi prižgati vse rdeče luči:

  “Zakaj je s SAZAS-om nezadovoljnih tudi večina avtorjev: zato, ker so si vodstveni člani društva, ki jim zakon omogoča monopolno delovanje na območju Republike Slovenije, sprejeli pravila delovanja, ki zagotavljajo elitistično odločanje in tudi nagrajevanje zelo ozkega kroga avtorjev, seveda na račun in v škodo vsem ostalim, ki niso v ustrezni spregi z aktualnim vodstvom. Do tega so prišli tako, da so dvignili cenzus, ki daje članu status rednega člana, s 1000 evrov na 4.000 evrov letnih dohodkov iz naslova avtorskih pravic v preteklem letu. S tem se je število članov z glasovalno pravico zmanjšalo kar za 35 odstotkov in jih je sedaj le še okoli 180. Na skupščini maja 2008 je bilo na primer prisotnih 54 rednih članov s pravico glasovanja, 40 jih je glasovalo za sprejetje letnega poročila in letno finančno poslovnega načrta. Vendar je vseh članov SAZAS-a, torej tistih, ki ustvarjajo glasbo, in za to prejemajo oziroma bi morali prejemati avtorske honorarje, več kot 5000. O poslovanju SAZAS-a odloča le 8 promilov glasbenih ustvarjalcev!”

• 21.  svetlana pravi :
  30. marec 2010 ob 21:54    

  G. Miha P, ne razumem zakaj takšen osebni izbruh.
  Sploh bi bilo najbolje da se nehamo pregovarjati o tem kaj in kako in citirati neke številke, ki (zopet) niso z ničemmer podkrepljene.
  Zakaj v Sloveniji enostavno ne naredimo primerjave z ostalimi evropskimi državami (s takšnimi kjer ustvarjalce tradicionalno dobro ščitijo) in zakaj se zadeva ne uredi na nek podoben način, kot je urejena v npr. Nemčiji, Franciji,………, Hotela sem reči samo to, da sem brala in da se tudi meni zdi nenavadno, da se nekdo ukvarja z organizacijo glasbenih koncertov in mora zato avtorejm plačevati honorar, ta ista oseba (torej poslanec Slapnik) pa hkrati kot predstavnik politične stranke svojo funkcijo izrabi zato, da (sebi) napiše zakon o avtorski pravici, na podlagi katerega bi moral avtorjem plačevati. Človeku se pač porodi dvom, še posebej zato, ker glasbeniki tega njegovega zakona niso podprli.
  P.S.: tudi o politiki in politikih beremo le slabo, da ne rečem da nas je že vse pomalem sram kakšne politike imamo in v kakšni državi živimo, kar izhaja med drugim tudi iz komentarjev raznoraznih afer na internetu.

• 22.  Miha P. pravi :
  30. marec 2010 ob 23:16    

  Svetlana, ne vem, kje ste videli osebni izbruh. Bilo je le kratko mnenje in citat pomembnega dela teksta, za katerega se mi je zazdelo, da ste ga spregledala.

  Ko predlagate tujino – predlagam tudi, da denar iz Slovenije k tujim avtorjem začne dejansko potovati …

• 23.  Tadej Slapnik pravi :
  31. marec 2010 ob 14:38    

  19. svetlana pravi :
  28. marec 2010 ob 15:56

  “neprijetno sem bila presenečena, ko sem v časopisu Delo prebrala, da je
  g. Slapnik sam pripravljal in celo pisal zakon o avtorski pravici, zraven je Slapnik dejansko nekdo, ki uporablja avtorska dela.”

  ga. Svetlana,
  Od dneva, ko mi je DZ RS potrdil mandat poslanca ne opravljam več funkcije direktorja mladinskega centra, zaradi tega ne morete trditi, da sem nekdo, ki uporablja avtorska dela in zaradi tega v konfliktu interesov. Osebno tudi nisem uporabljal avtorskih del, ko sem opravljal funkcijo direktorja neprofitnega zavoda Mladinski center Dravinjske doline, ampak je avtorske pravice uporabljala imenovana pravna oseba, ki ni v moji lasti.
  Sicer pa je tudi v celoti neutemeljeno vaše presenečenje, da pri razmišljanju in iskanju rešitev o izboljšanju zakonodaje, ki ureja avtorsko pravo ne smejo sodelovati uporabniki avtorskih del. Skladno s takšnim razmišljanjem pri tem ne bi smel sodelovati tudi nihče od poslancev državnega zbora, ki kakorkoli sodelujejo ali so člani nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z organizacijo prireditev na katerih te pravne osebe uporabljajo avtorska dela.

  Kot smo v javnosti že večkrat pojasnili smo k oblikovanju izhodišč za spremembo zakonodaje povabili tako predstavnike upravičencev kot tudi uporabnikov avtorskih del. Plod dela te skupine so izhodišča za spremembo zakonodaje in ne predlog zakona. Predlog novele bo torej pripravilo pristojno ministrstvo in ne poslanec Tadej Slapnik.

  Gospa Svetlana, zagotavljam vam, da se kot poslanec ne želim okoristiti z zakonom o avtorskih pravicah, kot tudi moji nameni ni, da bi pri sprejemenju zakonodaje ne sodelovala zainteresirana javnost – z upravičenci avtroskih pravic na prvem mestu. Ampak ravno nasprotno želim, da se ji to v čim večji meri omogoči. Upam, da se strinjate, da sprejemanje zakonov v državnem zboru to omogoča.
  Pri sprejemanju zakonodaje se bom še naprej zavzemal za transparentno delovanje kolektivnih organizacij, v katerih bi imeli vsi avtorji in siceršnji imetniki pravic možnost glasovati in biti voljeni na vse funkcije, za pošteno plačilo uporabe avtorskih in sorodnih pravic, s ciljem da bi avtorji prejemali plačilo za uporabi njihovih del na podlagi dejanske uporabe njihovih del, pregledno delitev zbranih nadomestil v skladu s pravili, ki jih potrdijo ustrezni organi kolektivnih organizacij, pri odločanju katerih imajo možnost aktivno sodelovati vsi imetniki pravic, zagotavljanje ustreznih pooblastil organom nadzora z namenom učinkovitega odpravljanja ali preprečevanja ravnanja v nasprotju z namenom zaščite avtorske in sorodne pravice in imetnikov pravic.

• 24.  Janez pravi :
  31. marec 2010 ob 19:20    

  Samo brez panike!
  Neurejenost razmer na področju kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic je v škodo kulturni ustvarjalnosti in v veliko gospodarsko korist komercialnim uporabnikom. Zato je razumljivo, da politika – služkinja kapitala – ničesar ne stori, da bi bile razmere urejene.

  Besedam g. Slapnika verjamem toliko, kot verjamem, da njegova stranka ne potrebuje podpore gospodarstva. Če bi si stranka ZARES zares želela urediti razmere, bi to že storila. Priložnosti in časa je imela več kot dovolj…

  Glasba je VELIK posel. Izpostavljanje neenakopravnosti avtorjev je slepilni manever. O bandi v Trzinu in o kljukcih iz IPF-a se govori samo zato, da se prikrijejo veliko večje goljufije. Ključne besede so: prodaja alkohola in posebni pogoji za posebne uporabnike. Dvomim, da sme član katerekoli stranke poseči v to temo.

  Pozdrav!

• 25.  valentina pravi :
  31. marec 2010 ob 21:31    

  Gospod Slapnik,
  veseli me, da ste se osebno oglasili.
  Upam, da se bom v verodostojnost vaših izjav lahko prepričala
  v sledečih mesecih. O tem, da bo pristojno ministrsto piaslo predlog zakona o avtorski pravici pošteno in v korist avotrjev pa močno dvomim.
  Po vsej verjetnosti ste mislili urad za intelektualno lastnino ki je v sklopu ministrstva za gospodarstvo. Na tem ministrstvu pa imajo seveda moč kapital, založbe, radijski progami, televizijski programi z RADIEM 1 na čelu in tako naprej. Pod tako močnim vplivom kapitala in gospodarstvenikov, ki uporalbjajo avtorska dela, avotrji pač nimajo moči. In prav zato bi jih morali zaščitiit. Še poseej je je slb namen stranke Zars že vsakemu avtorju jasen, ker vsi poznajo Jurija Žureja, ki ga je stranka Zares postavila na mesto direkotrja urada za intelektualno lastnino. To je človek, ki del za mobitel, založbe in velike korporacije, ki živjo od izkoriščanja avtorjev in avtorskih pravic. Kako naj potem avtorji zaupajo takemu človeku s takšno preteklostjo? In kako naj avtorji zaupajo stranki Zares, ki je takšnega človeka nastavila za zaščito njihovih interesov.
  Ampak pustimo se presenetiti in upajmo na resen namen besed gospoda Slapnika. Dosedaj svojih besed ni podkrepil s papirji ampak z praznimi trditvami, ki so vodile do cilja, to je da je brez sodleovanja glabenikov želel sprejeti zakon o avtorski pavici. To je tudi javno pisalo. Ni torej problem, da uporabniki sodelujej pri pisanji zakona o avtorski pravici, problem je, da glasbeniki pri tem ne sodelujejo. Zato vas prosim, da ne zamegljujete stvari in poskusa sprememb zakona v nasprotju s postopki kot ga določajo evropske direktive.
  In še nekaj, kot nekoga, ki se deklarira za pomočnika glasbenikov, bi bilo dobor, če bi stranka Zares preverila glasbene založbe, ki perejo denar, zasužnjujejo glasbenike, jih izkoriščajo in nič ne plačajo. Ampak glede na razmere v gradbeništu in suženjstvu ki smo mu priča tam, so glasbeniki lahko še srečni. Slovenija – moj ponos, novodobno suženjstvo je pri nas doma, podpiramo ga poslanci.

• 26.  peter pravi :
  1. april 2010 ob 8:57    

  @peter
  Vi dvomite v dobre namene Slapnika in zares, jaz pa v vaše. Kako naj verjamemo, če pa zahtevate nekakšne papirje v dokaz le od Slapnika, klevetaško pismo avtorjev, ki jim ga je nekdo nekje napisal, omi pa ga mirne duše podpišejo, ne da bi eno minuti posvetili vprašanju, kaj je res, pa je za vas verodostojno brez vseh papirjev. In kako naj verjamemo nekomu, ki stoka, da se je predlog zakonske novele pisalo brez sodelovanja avtorjev, če pa to ni res. Je pa res, da niso sodelovali vsi avtorji, kot tudi ne sodelujejo vsi delavci, ko se piše zakon o delovnih razmerjih.

  Kako naj vam tudi verjamemo, če tako zlahka klevetate g. Žureja, ki je v Sloveniji eden redkih pravnkov z odličnim poznavanjem avtorskih pravic in patentnega prava. Kdo so ti “vsi”, ki poznajo Jurija Žureja kot človeka korporacij? Jaz že ne! Verjetno pa foteljaši iz SAZAS, ki jim je v interesu, da vse ostane še naprej netransparentno, kot je sedaj.

• 27.  Tadej Slapnik pravi :
  1. april 2010 ob 22:07    

  Gospa Valentina,
  zahvaljujem se vam za vaša opozorila o izkoriščanju glasbenikov s strani založb, ki jim bomo pri razpravi o spremembah avtorske zakonodaje zagotovo posvetili potrebno pozornost. Bo pa pri razreševanju te problematike potrebno, da glas povzdignejo tudi izkoriščeni glasbeniki sami.
  Ne držijo pa vaše navedbe, da smo brez sodelovanja avtorjev želeli spremeniti avtorsko zakonodajo. Postopek sprememb zakona se v državnem zboru namreč še sploh ni začel. Že v odgovoru gospe Svetlani sem zapisal, da smo v poslanski skupini Zares oblikovali izhodišč za spremembe avtorske zakonodaje. Ta izhodišča smo izoblikovali skupaj z uporabniki in lastniki avtorskih pravic in nismo trdili, da so pri tem sodelovali vsi avtorji.
  Dovolite gospodu Žureju, da z delom pri vodenju Urada dokaže kakšen strokovnjak je in ga ne sodite v naprej. Na funkcijo, ki jo opravlja pa ga je imenovala Vlada RS na predlog resornega ministra.
  Ko bo novela zakona vložena v Državni zbor, bodo pri njenem sprejemanju lahko sodelovali vsi zainteresirani – tudi avtorji, to namreč omogoča poslovnik državnega zbora in je nemogoče trditi, da temu ne bo tako. Prav tako ne držijo vaše navedbe, da se pri sprejemanju zakonodaje ne bomo držali postopkov, ki jih določajo evropske direktive, saj se pri vsaki spremembi zakona preverja ali je le-ta usklajena z evropskim pravnim redom in če ni, jo je z njim potrebno uskladiti.

• 28.  Poslanska skupina Zares, služba za PR pravi :
  2. april 2010 ob 15:55    

  V časniku Delo je bil dne 20. marca 2010, na strani 4, objavljen prispevek z naslovom “Z izjavo nad izjavo”, v katerem so omenjeni tudi poslanci poslanske skupine Zares. Ker so nekatere navedbe nejasne in zato tudi zavajujoče, smo časniku iz poslanske skupine Zares poslali sledeče sporočilo, z namenom pojasnila in prikaza vseh dejstev.

  —————

  Problematika SAZAS – odgovor poslancev in predstavnika Zares

  Pred dnevi smo v javnosti lahko zasledili pobudo za zagotovitev pravic avtorjev združenja SUGU, v katerem avtorji želijo ustvariti vtis, da nekateri politiki in poslanci ( tudi iz stranke Zares) zaradi osebnih koristi želijo avtorjem kratiti avtorske pravice. Prepričani smo, da je do izjave prišlo tudi zaradi manipulacij in pomanjkanja vseh relevantnih informacij. Zato vsa namigovanja kot tudi navedbe, da nekateri poslanci in predstavniki Zares sodelujemo pri pripravi izhodišč sprememb in dopolnitev avtorske zakodnodaje zaradi osebnih interesov, v celoti zanikamo in v nadaljevanju posredujemo obširnejšo pojasnitev.

  Tadej Slapnik (avtorji mu očitajo konflikt interesa zaradi vodenja Mladinskega centra Dravinjske doline, kot uporabnika avtorskih del in zastopanja mreže mladinskih centrov MAMA pri pogajanjih s SAZAS-om) od dne, ko mu je DZ RS potrdil mandat poslanca, ne opravlja več funkcije direktorja mladinskega centra in posledično (ker je v skupini sodeloval v funkciji direktorja) ni več član pogajalske skupine mreže mladinskih centrov MAMA. Tadej Slapnik ni uporabljal avtorskih del, tudi ko je opravljal funkcijo direktorja neprofitnega zavoda Mladinski center Dravinjske doline, ampak je avtorske pravice uporabljala imenovana pravna oseba, ki ni v njegovi lasti.

  Konflikt interesov so predstavniki SAGU-ja pripisali tudi Franciju Keku, ki ga navajajo kot organizatorja koncertov preko različnih podjetij. Z navedenimi podjetiji nima nič skupnega že v povprečju zadnjih 7 let. Je le programski vodja festivala Rock Otočec in na ta način že 14 let omogoča slovenskim avtorjem izvajanje njihovih pesmi na festivalu. Neresnična je tudi trditev, da Franci Kek nasprotuje plačevanju avtorskih pravic.

  Zainteresirani poslanci Zares smo v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo: predstavniki Trgovinske zbornica, Obrtno-podjetniška zbornice, Mreže mladinskih centrov MAMA, IPF, Zvezo sindikatov vseh glasbenikov Slovenije, GIZ, Gasilsko zvezo Slovenije, Zvezo kulturnih domov regionalnega pomena, Turistično zveze Slovenije in neodvisnimi predstavniki glasbenikov pripravili predloge posameznih rešitev, ki predstavljajo izhodišča, ki se lahko uporabijo pri oblikovanju sprememb zakonodaje.

  Nikoli nismo trdili, da smo k sodelovanju povabili vso zainteresirano in strokovno javnost, kot tudi nismo zmotno mislili, da predstavnike vseh upravičencev in glasbenikov zastopa ZSVGS.

  V prepričanju, da tako pomembno področje kot so avtorske pravice, ne sme biti predmet političnih igric, ampak zahteva strokovno obravnavo, smo pripravili izhodišča, ki so po našem mnenju dobra podlaga za spremembo zakonodaje.

  Tadej Slapnik
  Poslanec DZ RS

  Franci Kek
  Poslanec DZ RS

  Matjaž Sterže
  član Odbora za kulturo Zares

• 29.  Matjaž Sterže pravi :
  2. april 2010 ob 17:40    

  V zadnjih letih je javnomnenjska pozicija zaščite avtorskih pravic pristala na minimumu podpore javnosti, uporabnikov in tudi velikega števila avtorjev. Iz vseh strani se pojavlja mnogo očitkov o netransparentnem delovanju, klientelizmu znotraj organizacij in mnogih drugih anomalijah funkcioniranja, kar prispeva k nizkemu ugledu kolektivnih organizacij za zaščito avtorskih pravic. Takšno stanje pa v nobenem primeru ne more biti pozitivno polje za normalno in zdravo relacijo med avtorji in uporabniki. Zaradi detektiranja realnih težav in problemov, ki izvirajo tudi iz pomanjkljive zakonodaje, se je v Zaresu pristopilo k delu z željo po izboljšanju situacije. Po izboljšanju situacije za avtorje in uporabnike. Z izboljšano zakonodajo se bo vzpostavil red in transparentnost pri plačevanju nadomestil za uporabo avtorskih del, kar bo zagotavljalo redno in nekonfliktno poslovanje na relaciji uporabnik – kolektivna organizacija za zaščito avtorskih pravic. Le takšno poslovanje pa posledično omogoča tudi normalno in ustrezno izplačevanje avtorskih honorajev. Očitki, ki jih je SUGU namenil nekaterim, ki se tako ali drugače ukvarjamo s problematiko avtorskih pravic, so pravzaprav iz vseh zornih kotov popolnoma nerazumljivi, predvsem pa iz vidika nekakšnega “doseganja zasebnih ciljev” !?!
  Spoštovani glasbeniki (mnogo podpisnikov sodi med najuspešnejše slovenske avtorje) se morajo namreč zavedati tudi svoje vloge pri zagotavljanju izboljšane situacije. Vsaj nekateri med podpisniki so zagotovo seznanjeni tudi z realno problematiko in resnično situacijo, ki na tem področju vlada pri nas. In pri doseganju cilja, da postane nadomestilo za uporabo avtorskih pravic za uporabnike nesporna in nekonfliktna kategorija ter da postanejo transparentno izplačani avtorski honorarji motiv in cilj za avtorsko delovanje, pričakujemo tudi njihovo podporo. Z različnimi podpisanimi izjavami, ki v ničemer ne temeljijo na realnem stanju in so namenjene le ozkemu lobiranju, pa se včasih želi ohranjati status quo, ki ustreza zgolj peščici na škodo celotnega sistema. Seveda je takšno stanje lahko le trenutno, ker v primeru razpada sistema, le ta razpade za vse. In to je situacija, ki se ji je treba za vsako ceno izogniti. Tudi za najpopularnejše avtorje je namreč cilj izboljšanje sistema in s tem boljše in bolj transparentno ovrednotenje njihovega dela.
  V dokaz, da je skrb za slovensko avtorsko delo in razvoj slovenskega avtorskega dela, bistven element naših razmišljanj, prilagamo tudi izjavo, ki smo jo predlagali na odboru za kulturo stranke ZARES – NOVA POLITIKA. Dotika pa se perečega vprašanja obveznih “domačih” kvot v slovenskih medijih, ki so (v naši specifični situaciji) eden osnovnih pogojev za obstoj našega avtorskega dela.

  Matjaž Sterže

  Stranka ZARES (odbor za kulturo) v interesu varovanja slovenske kulture, nacionalne identitete in vzpodbujanju razvoja kvalitetne slovenske glasbe vzpodbuja aktivno zagotavljanje navedenih ciljev. Z namenom zagotavljanja teh ciljev predlaga tudi naslednje ukrepe.

  1. Zagotavljanje obveznega deleža slovenske glasbe v radijskih in televizijkih programih v obsegu, ki bo zagotavljal ustrezno zaščito navedenih interesov in omogočal poslušalcem in gledalcem sprejem kvalitetnih vsebin. Znotraj tega ukrepa, mora vsak radijski in televizijski program, ki za svoje predvajanje uporablja omejene javne dobrine, kot so to omejen številski prostor, omejene frekvence ali pa drugo omejeno dobrino, katero uporabljajo na podlagi pooblastila države ali z njene strani pooblaščenega organa zagotavljati ustrezen delež slovenske glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Navedene postaje uporabljajo omejene dobrine, ki jih zato ostali niso dobili na razpolago, zato se jim naloži lahko v interesu države tudi dodatne obveznosti.
  Ohranitev 20% obveznega deleža slovenske glasbe na komercialni programih…
  Radijski in televizijski programi, ki so namenjeni madžarski in italijanski narodni skupnosti morajo navedeni delež izpolniti z glasbo v slovenskem ali italijanskem ali madžarskem jeziku oziroma glasbeno produkcijo slovenskih ali italijanskih ali madžarskih ustvarjalcev ali poustvarjalcev.

  2. Zagotavljanje zgoraj opredeljenih radijskih in televizijskih programov, da zagotavljajo ustrezno zastopanost slovenske glasbe v vseh delih dneva. Nedopustno je, da se na določenih radijskih postajah slovenska glasba vrti pretežno v nočnih urah, ne pa tudi v delih dneva, ko je največje število poslušalcev. Določene radijske postaje z velikim številom poslušalcev namreč že danes v navedenih terminih zagotavljajo dostop do navedenih del, kar pomeni da ni res, da ljudje slovenske glasbe praviloma ne želijo poslušati.
  Zagotavljanje obveznega deleža po kvartalih dneva (upoštevanje deleža v vsakem kvartalu – 6 ur)

  3. Izjema mora veljati za specializirane programe, ki zaradi zvrsti glasbe ali porekla glasbe objektivno ne morejo izpolniti standardov količine in kvalitete programa in ustrezne količine slovenske glasbe. To bi bili na primer lahko radijska postaja s klasično glasbo, radijska postaja z latino glasbo, in podobne. V tem primeru naj se določijo pravila, ki upoštevajo navedene specifike in sicer na način, ki onemogoča zlorabo sicer veljavnega pravila o ustrezni količini slovenske glasbe.

  4. Država mora aktivno zagotavljati, da se vzpodbuja razvoj kvalitetne slovenske glasbe.

• 30.  Jasna pravi :
  2. april 2010 ob 18:03    

  Čestitam, vsaj nekdo ki je izpostavil bistven problem!

• 31.  Tine pravi :
  2. april 2010 ob 18:17    

  Vse to podpiram, bojim pa se da so odzadaj preveliki multikorporacijski interesi, ki bodo te ideje utopili. Še vednose nismo naučili, da smo na tem milijonu (po Agropopu) sami in vedno bomo sami!

• 32.  žarko pravi :
  3. april 2010 ob 18:08    

  spoštovani Tine in poslanci:
  če obstajajo multikorporacijski interesi (kar tako ali tako obstajajo povsod) je pač potrebno zakon napisati tako, da bodo glasbeniki zaščiteni.
  Pomesti je potrebno povsod, v kolektivnih organizacijah in na uradu za intelektualno lastnino, ki je z dosedanjim delovanjem dokazal, da skrbi le za založbe, ne pa za ustvarjalce. In če se je/bo stranka ZARES tega lotila (kar razumem iz besed gospoda Slapnika), ji je potrebno dati priložnost.
  Založbe na črno izdajajo CD-je, glasbenikov ne plačujeo, zato se vedno več njih odloča za samoizdaje, ali pa za izdajo cd-jev pri slovenski rtv. Tudi ta izbor je mogoč. Slišati je, da so založbe kot so dalas in nika, v kazenskem postopku in da glasbenikom ne plačujeo honorarja, torej je vsak glasbenik sam za sebe odgovoren, če gre tja izdati CD.
  Če glasbeniki ne bodo sami povzdignili glasu, jim ni pomoči. Prav pa je, da je tudi neka politična stranka pokazala voljo, da razmere uredi. Banda s SAZASA gostincem pošilja visoke račune in zato vsi upravičeno vpijejo; kljukci z IPF pa pošiljajo še višje račune (tudi dvojno višino kot SAZAS) in zato je začelo tudi vedno več gostinecv upravičeno vpiti. Čas je da se naredi red.
  Edini problem stranke zares je, da je pisanje zakona zaupala napačnemu človeku – to je Juriju Žureju. Kaj je on naredil dosedaj, da si je prislužil naziv strokovnjaka za avtorsko in patentno področje mi ni jasno:
  Žurej je pisal zakon o medijih, ki ga je stroka raztrgala,
  Žurej je pisal zakon o RTV Sloveniji, ki ga je stroka prav tako raztrgala,
  Žurej je pisal zakon o avtorskih pravicah, ki so ga strokovnjaki prav tako raztrgali.
  Posledice njegovega dela so jasne, javnost je zapravljala čas in denar za ukvarjanje z zakoni, ki jih je pisal Žurej in ki niso bili nikoli sprejeti, Žurej pa je s pisanjem takšnih zakonov mastno služil.
  Glede na njegovo dosedanje delovanje zato res ni moč trditi, da je strokovnjak za avtorsko in patentno področje, vodstvenih izkušenj pa tudi nima. Verjamem, da so glabeniki zaradi tega, kar je dosedaj pokazal, nezadovoljni, Žurej pa si ne bo mogle nikoli več pridobiti kredibilnosti pri glasbenikih. Zato si stranka Zares dela slabo uslugo s tem ko ga je postavila na direktorsko mesto urada za intelektualno lasntino, ki mimogrede, odkar je odšla dr. Strelova, izgublja ugled, kažejo pa se tudi že notranje razprtije. Če nas kdo želi prepričati, da je Žurej strokovnjak za avtorsko in patentno področje, naj pove, s čim si je prislužil naziv strokovnjak, torej kakšne formalne kvalifikacije ima s patentnega in avtorskega prava in kakšne delovne izkušnje ima s področja avtorskega prava in patetnega prava?

  Sicer pa je potrebno spremeniti tudi zakon o medijih, ki ga je prejšnja vlada iznakazila do temeljev, in predlogi ki jih lahko beremo zgoraj, niso slabi.

• 33.  ALEX PRODIGY pravi :
  3. april 2010 ob 21:02    

  Lep pozdrav od totalno zavedenega člana Sazasa,ki je že od samega prihoda novega in uspešnega vodstva tega društva več kot zadovoljen z delovanjem le tega,pa čeprav še zdaleč nisem ena od vodilnih fac v Slovenskem avtorskem glasbenem prostoru.Sicer pa se tako bolj kot tudi manj znani avtorji vsake toliko časa srečujemo npr.na rednih in izrednih skupščinah SAZAS-a,na koncertih in ostalih eventih in če bi nekdo,ki prebira in verjame raznim negativnim nebulozam o SAZAS-u prišel na kakšno od teh srečanj,mu verjetno ne bi bilo jasno čisto nič.Namreč večina ustvarjalnih avtorjev meni,da deluje SAZAS vsako leto bolj uspešno,medijska manipulacija pa pač kot ponavadi seje pesek v oči nevednim državljanom,ki pač verjamejo prebranemu….Po mnenju nekaterih je precejšen del članstva iz strani vodstva SAZAS zaveden!?Ta je res huda-Mar je možno,da je npr.zaveden eden najbolj priznanih avtorjev doma in v Evropi g.Slavko Avsenik,ali pa,da so zavedeni Magnifico,Anja Rupel,Zoran Predin,mogoče pa so močno zavedeni tudi Jan plestenjak,Karmen Stavec,Omar Naber,Lojze Slak,Vlado Kreslin,Adi Smolar,najbrž je zaveden tudi starosta slovenske popevke Mojmir Sepe,mogoče tudi Tadej Hrušovar itd itd……..Verjemite mi-lahko bi našteval še in še,ampak dost je blo,nej se žur začne…….
  Morda pa gre v nekem čudnem scenariju res za neko množično hipnozo iz strani vodstva SAZAS-a ala FBI variante izpred let ali kaj podobnega in če je temu tako,naj potem ta hipnotična zavedenost kar traja in traja,saj se v današnjem času dogajajo v Sloveniji pri SAZAS-u navidezno sorodnih organizacijah(beri IPF) ravno nasprotne vrste zavedenosti,ki se praviloma začnejo z prijaznimi besedami,kavicami in prisiljenimi hinavskimi nasmehi,na koncu pa večina(najbrž kar vsi) glasbenih izvajalcev ostane samo z izbuljenimi očmi in seveda tudi z praznimi žepi(s tem,da gre za odvajanje sredstev v namene zavoda IPF pri uporabnikih za približno isti znesek,ki ga plačujejo SAZAS-u,a kot že rečeno,je razlika ta,da SAZAS dnar nam da,IPF-jevci pa ne,pa so se….)
  SAZAS za razliko od drugih kao sorodnih organizacij ne deluje v njihovo škodo,SAZAS izplačuje avtorske honorarje izključno na podlagi airplaya in ne nekih približnih pavšalov,ki so se bili izplačevali,ko je bil direktor SAZAS-a še g.Žagar.V tistih časih so se dogajale smešne stvari-prejel sem npr honorar za skladbo..recimo Mici ne kriči,ki dejansko sploh ni obstajala,obenem pa nisem dobil nobenega nadomestila za skladbo,ki je bila v tistem obdobju kar velik hit.
  Oprostite gospod Žagar,sem mu takrat dejal-zakaj pa od moje dotične skladbe,za katero sem prepričan,da se je veliko predvajala,nisem dobil avtorskrga honorarja?Gospod Žagar mi je seveda takoj ponudil znamenito sazas kavico in z pomirljivim nasmehom na obrazu in še bolj pomirljivimi besedami dal vedeti,da bodo zadevo v strokovni službi preverili in glej ga zlomka-že čez dan ali dva Alex dnarčka na računu ima….Ravno tako sva v tistem nekem davnem letu z glasbenim kolegom primerjala njegove in moje sporede predvajanih del-on je imel v primerjavi z mano res bore malo opusa,tudi skladbe se niso ravno v izobilju sukale po radijskih postajah in celo sam se je nasmejal,ko je na lastne oči videl,da je njegov avtorski honorar skoraj identičen mojemu.Skratka-v tistem obdobju je vladala neka Balkan scena,ki se je hvala bogu(seveda za avtorje,ki migajo in delajo)z novim vodstvom SAZAS-a nepreklicno končala.
  Zdaj so pravila iz naslova prejemanja avtorskih pravic na SAZAS-u čisto preprosta-če se bo tvoje glasbeno delo vrtelo na radijskih in televizijskih valovih,boš zato prejel določen honorar-več ko se bo določena skladba predvajala,več bo cekina in obratno.Ta pravila seveda niso pisana na kožo mnogoterim avtorjem,ki pljuvajo SAZAS,obenem pa imajo prijavljenih npr 10-20 skladb,ki jih radijske oddaje le redkokdaj spravijo v eter,a imajo taisti “avtorji”že izdelan načrt o potovanju okrog sveta-saj so vendar avtorji skladb Muci buci,Puki kuki in podobnih,ki so se predlanskem večkrat zavrtele na Tončkinem rojstnem dnevu(ponavadi ravno ti avtorji tudi pozabijo prijaviti kakšno svoje delo in jim naknadno šele tajnica na SAZAS-u prijazno pove,da bi bilo mogoče celo fino,če bi skladbo najprej prijavili in šele nato zagnali vik in krik okrog neizplačil).Uspešni hitmejkerji zadnjih let so z delom SAZASA zadovoljni,newcomerji so včasih zadovoljni malo manj,saj hočejo takoj honorarje,ki jih prejemajo že priznani avtorji,a to se vsaj meni zdi nekako normalno…Posebej pomembno se mi zdi,da so z delovanjem SAZAS-a zadovoljni tudi avtorji v zrelih letih,ki so na podlagi dolgoletnega dela ustvarili opus del,od katerih določene prelepe zimzelene melodije še vedno božajo ljudska ušesa in dušo.Skratka-zadovoljni so praktično vsi,ki z svojo marljivostjo in ustvarjalnostjo dosegajo rezultate in so potem(podobno kot tudi v drugih življenskih panogah)temu primerno tudi nagrajeni,nezadovoljni pa so leni(teh ni malo)in pa tisti,ki nostalgično obujajo čase g.Žagarja,kjer smo po reklu vsi za enega eden za vse prejemali vsi približno podobne honorarje,nobeden ni pretirano izstopal iz povprečja(ker tako v Sloveniji pač mora biti)in mediji se nikoli niso spuščali v raziskovanje SAZAS-a.Danes je vse narobe,če lahko uspešen avtor dobro živi od avtorskih pravic….Wau-lej kakšno bejbo ma,WAU-ta je pa zihr v tisti SAZAS-ovski bandi,k itak sam kradejo….To sem slišal po nekem koncertu mojega glasbenega kolega,s tem da fantiček,ki je izjavil te “modre”besede najbrž o real life-u ne ve kaj veliko,ampak nekje je pač slišal,da SAZAS krade,no-bolj žalostno je,da se podobno kot ta petnajstletnik obnašajo zreli ljudje,ki na način rekla-kazala blazno polemizirajo o nepravilnostih SAZAS-a,nevedoč,da je večina avtorjev z delovanjem SAZAS-a resnično zadovoljna,da SAZAS na podlagi mnogih revizij,ki jih je imel,deluje totalno transparentno in da stvari niso vedno take,kot se na prvi pogled zdijo
  Za vse(predvsem razne medije),ki jih resnično zanima stanje v društvu SAZAS predlagam,da za mnenje včasih vprašate tudi avtorje same in verjemite,da boste na podlagi naših izjav dobili čisto drugačen vpogled o realnem stanju SAZAS-a,katerga prvotna naloga je,da ščiti avtorja in njegovo avtorsko delo in to SAZAS tudi počne,za vse ostale,ki berejo tole skropucalo,pa lahko rečem,da smo vsi po svoje zavedeni-eni od nasprotnega spola,eni od istega spola,eni od staršev,eni od prijateljev,eni od denarja…jaz(pa mislm da nisem edini)sem hočeš nočeš zaveden od sistema,ki me obkroža,od freemasonskega loby-ja in najbrž sem zaveden še od kakšne 11 dimenzije,ki je niti ne zaznavam,a edina zavestna zavedenost,ki sem si ji lahko celo zavestno predal je danes že stokrat omenjeni SAZAS,KER ZADEVA KLAPA in za vse tiste,ki se na vso moč trudite,da bi ljudje,ki imajo rezultate,v prihodnosti ne bili več nagrajeni-ne bo vam uspelo,vi se kr še naprej trudite spreminjat neke splošne moralne normative,da boste posledično lahko z svojo nesposobnostjo preživel,ampak destruktivčki-ne bo vam uspel(edina varianta,k bi bla za vas mogoče rešitev iz temnega tunela,kjer se od povsod valijo občutki zarote in podobnih bojazni vašega uma je,da napišete kakšen ornk komad,ampak po drugi strani-sej ga ne znate in spet se boste na vse načine probali postavit po robu uspešnejšim in ustvarjalnejšim ljudem,jim probali zamajati tla pod nogami,čas pa hitro teče in čez nekaj časa bo za vami ostala le neizživeta negativna energija,določeni pa bomo namesto konstantnega jamranja in dokazovanja navideznih nepravilnosi v kozmos poslali raje še kakšen lep komadič………….kakorkoli že IT IS SAZAS TIME

• 34.  WAmisko pravi :
  3. april 2010 ob 22:18    

  Poslanca Slapnika (ki ga sicer poznam in vem da se je res zavzemal za mlade slovenske glasbenike) in ostale, ki se zares želijo zavzemati za ustvarjalce, sprašujem ali ste vedeli:
  - da zavod ipf pet let ni imel opravljene zunanje revizije, ki bi jo moral opraviti na podlagi zakona o avtorski pravici, se pravi preveriti če zavod posluje v skladu z zakonom o avtorski pravici in akti zavoda; pač pa je v nasprotju z zakonom opravil zgolj revizijo na podlagi računovodskih standardov?? takšno revizijo je opravil šele, ko člani zavoda, se pravi glasbeniki niso nehali težiti, urad za intelektualno lastnino pa ni ukrepal (čeprav se je tega zavedal), pač zaradi svojih navez, ki jih ima z menartom in ostalimi,
  - ali ste vedeli da zavod ipf financira sindikat zsvgs, ki združuje predvsem glasbenike izvajalce in v večini primerov ne avtorjev, še največ med njimi pa je članov bendov ki igrajo po terasah in gostilnah in zato da bi sami za nastop dobili plačano več, v večini primerov sami prikrivajo uporabo avtorske glasbe.(če pogledate rezime zsvgs, vam je jasno, da je bila njegova primarna naloga, rušenje sazasa). Ne želim nikogar podcenjevati, ampak ne morete se pri urejanju avtorske pravice sklicevati na nekoga, ki deluje predvsem kot glasbeni izvajalec in v avtorstvu niti nima interesa, razen morda, da sazas za nastope kjer oni igrajo sploh ne bi težil?

  Če bi hoteli zadeve urediti, bi jih najbrž lahko uredili s sazasom (vendar kolikor je meni poznano ga, četudi je največja kolektivna organizacija, ni nihče niti povabil pri sooblikovanju lanskega zakona, čeprav bi ga zaradi zahtev EU celo morali), pa to ni namen, saj je edini namen zrušiti sazas in dati v upravljanje tudi avtrske pravice, založbam.

  Temu sindikatu z imenom zsvgs, dajete verodostojnost vi in urad za intelektualno lastnino, zato ker ga pač rabite, da se vam podpisuje pod vaše predloge,
  - mogoče bi bilo dobro da bi davčna inšpekcija pregledala kam odteka denar, ki ga prejema sindikat zsvgs, največkrat porabljen za razne (kao) dnevnice, stalno menjavo programa in podobne neumnosti,
  - zakaj se vam ne zdi sporno, da v zavodu ipf obstajata dve vrsti članov, prvi so priviligarni (to so založbe), drugi pa so izvajalci, ki praktično nimajo nobene besede,
  - za navidezno transprentnostjo v zavodu ipf se skriva totalitarni režim, diktat založb, …. vse pa rezultira v tem, da glasbeniki ne prejemejo omembe vrednega denarja, in ne samo to, ne dobijo niti nobenih podatkov, razen najnujnejših po zakonu, čeprav se zavod ipf deklarira kot izredno transparenten in kot nekdo kjer vsak lahko vpogleda v vse!!!
  - je mar namen države da kolektivna organizacija ne bi služila ustvarjalcem?? je namen da obstaja kolektivna organizacija sama po sebi, brez da bi dajala zaslužen honrar?
  - kar se ugleda tiče, ugled kolektivnih organizacij ni slab samo v Sloveniji, pač pa je izredno slab tudi v Romuniji, na Slovaškem, Poljskem, in ostalih bivših vzhodnih državah. Torej je enako kot na vseh področjih, primerjamo se z zahodno Evropo, delamo pa slabše kot na Balkanu. Slovenija ima popolnoma enake probleme s kolektivnimi organizacijami kot v omenjenih državah oziroma kolektivne organizacije imajo enake probleme s svojimi vladami. Na zahodu seveda teh problemov ni, ampak tam je predvsem odnos države in državnih organov do ustvarjalcev, njihovega ustvarjanja in pravice do poštenega plačila tudi za umetnost, popolnoma drugačen.
  - vsa ta razprava je potrebna, hkrati pa kaže na pomembno dejstvo, to je, da država ne prizna pravice ustvarjalcev kot njihove in katero bi morali in zmogli urediti predvsem sami, pač pa država, tudi preko poslancev konstantno posega vanjo (z vsako vlado dobimo nove ideje sprememb zakona o avtorski pravici in temu ni videti konca, pa tudi vsaka vlada trdi da bo to podorčje uredila, s čimer je zelo povšečna množici obrntikov in njihovim sodelujočim) in se dela kot da bolje ve od avtorjev, kaj je za njih dobro. Takšno razmišlanje pa je zelo nevarno.
  - spremembe zakona se torej dogajajo vsakič z nastopom nove moči odločanja in trenutnih pogledov trenutno najmočnejše stranke na tem področju, ravno to pa se ne bi smelo dogajati.

  In še nekaj:
  iz javnih razprav je razvidno, da se zavzemate, da bi morala biti minuta glasbe minuta in da je vsaka minuta enako vredna. Se vam to zdi pravično? Če bi ta logika vzdržala, bi:
  1. avtorja omejili že s tem, da mu predpišete kolektivno upravljanje z njegovo pravico in sam zato ne more določiti cene svojemu delu!
  2. nato pa nekomu kot je na primer Kreslin dodatno določite, da je minuta njegove glasbe, predvajana v neki glasbeni oddaji, ki je totalno gledana, enako vredna kot minuta “štanc” glasbe, ki je na primer podlaga v teletxtu.
  3. to seveda ne more spodbujati niti ustvarjalnosti, niti nastanka dobre slovenske glasbe, pač pa hitro štancanje velikega števila minut glasbe, kar bo prineslo denar. To pa pelje v katastrofo.

  Takšna logika pač ne more vzdržati. In takšnih pasti je še veliko, bojim pa se, da mnogi preveč skačejo na glavo.

• 35.  romana pravi :
  4. april 2010 ob 10:04    

  Vsi ki se uprejo politiki zares so zavedeni. Tako kot je Slak in ostali na A kanalu zavajal celotno slovensko populacijo in je moral oditi, ker je veljakom zaresa stopil na prste.
  Ampak beseda zaveden ima dva pomena, Če sem zaveden, še ni nujno da sem zaveden (s širokim e).
  Zaresovci govorite o sistemu, ki naj ne bi bil pravičen. Pa se res ne zavedate, da posegate na področje zasebne lastnine. Ali pa ravno obratno, še preveč dobro se zavedate, vaši apetiti pa so veliki?!

  Vaši predlogi so vsi v naslednjem smislu:
  4. Država mora aktivno zagotavljati, da se vzpodbuja razvoj kvalitetne slovenske glasbe.

  Tako pišejo otorci v 1. razredu osnovne šole: država mora zagotalvjati čisto pitno vodo, država mora zagotavljati kvalitetno šolo, država mora zagotavljati enakost………. bla, bla,……..

  Ampak kdo je država? V prvi vrsti ste sedaj konkretno vi tisti poslanci, ki bi morali imeti konkreten program, ne pa praznih besed, ki ne pomenijo nič!

  Napišite na svojo spletno stran:
  - kako boste zagotavljali spodbujanje razvoja kvalitetne glasbe (še posebej ker se na drugi strani zavzemate za način izplačevanja vsi za enega eden za vse)?
  - prosim za konkreten program, z konkretno vsebino in datumi,
  - na kakšen način boste program financirali?
  - če mislite, da boste jemali uspešnim in dajali manj uspešnim, potem država ne bo čisto nič zagotavljala, pač pa boste kupovali podporo pri masi ljudi, ki povečini sploh niso avtorji, in katerih dela bi se na radijskih postajah vrtela.

  Torej za kaj v resnici gre?
  Naj vam vsi tisti avtorji. ki jamrajo, da dobijo premalo ali nič denarja (pa bi ga po njihovih kriterijih morali prejemati več), pokažejo izpiske ki jih dobijo ob izplačilu honorarjev na sazasu ali ipfu, vi poslanci ki se za njih zavzemate, pa s svojimi imeni in osebnim ugledom jamčite (pa tudi odškodninsko), da bodo ti honorarji po petih letih (ko boste seveda vi vzpostavili pravičnejši in družbeno sprejemljivejši sistem) večji in pravičnejši.

  Bistvo je torej v tem: ne prazno obljubljati, pač pa osebno jamčite, da bo “zatiranim” bolje in da bodo dobili več. S tem se bo končno tudi v slovenskem političnem prostoru
  vzpostavila prava poslanska kultura s sistemom osebne odgovornosti poslancev za sprejete ukrepe, ki so jih podprli. Vsak poslanec bo tako tudi v Sloveniji nosil dobre ali pa slabe psoledice svojih odločitev. In mislim da bo težko katerikoli dobronamerni glasbenik kaj takega zavrnil. Če uspete vzpostaviti sistem kolektivnega uveljavljanja v katerem bodo vsi zadovoljnji in v katerem bodo mali avtorji čez pet let prejemali več, ni razloga, da vas vsi skupaj ne podprejo. Če pa se bo zgodba pokazala kot zafurana, bodo pa tudi vsi vedeli, kdo je moralno in odškodninsko za to odgovoren.

• 36.  peter pravi :
  5. april 2010 ob 8:33    

  Romana, ne nakladaj. Predvsem ne nakladaj, če nimaš informacij. Človek, ki nima informacij zlahka izgleda zaveden.

  Slak je po lastnih besedah odšel zaradi Travnove odstavitve, češ da noče delati v mediju, kjer se ne sme svododno govoriti. Samo kak cepec ali pa cepka se na tej podlagi lahko izmisli, da je odšel zato, ker je stopil na prste politikom Zaresa. Ali pa kak janšističi paranoik (janšistični zato, ker je paranoja tam takorekoč pogoj, da te vzamejo medse). Konec koncev je to tudi podcenjevanje Slaka in Travna, saj se ves čas ponašata, da sta na prste stopala vsem, politikom in ostali eliti. V imenu malega človeka, kot se danes reče poenostavljanju, dramatizaciji in cenenemu moraliziranju.

  “Ampak kdo je država? V prvi vrsti ste sedaj konkretno vi tisti poslanci, ki bi morali imeti konkreten program, ne pa praznih besed, ki ne pomenijo nič!”, praviš. Romana, takšne reči pišejo otroci v prvem razredu osnovne šole. Kdo je država je že predolgo znano, da bi si odrasel človek zastavljal in odgovarjal na to vprašanje.

  Sicer pa ni naloga političnih strank in celo poslancev ne, da imajo program, v katerem odgovarjajo na vsako partikularnost tega sveta. Zadostujejo načelne usmeritve, kakšna je tista o vlogi države pri zagotavljanju kvalitetrne slovenske glasbe (ki jo je, mimogrede, le za vzorec, večina je ena sama žalost). Konkretizacije so stvar vlade, kjer imajo kadrovske in druge resurse, da to naredijo. Pri tem potrebujejo tudi pomoč vseh, ki jih stvar zadeva in zato lahko pomagajo z informacijami. V tem primeru to nikakor niso samo glasbeniki, seveda pa tudi oni. Ni namreč naloga države le to, da ščiti zasebno lastnino (kaj takega trdijo le zsdrti neoliberalci pa še ti, po nastopu krize, počasi izumirajo), ampak tudi, da jo omejuje.

• 37.  Miha P. pravi :
  5. april 2010 ob 10:46    

  Romana zahtevaš praktično nemogoče – politika je proces, izvajanje politike, v skladu s političnim programom (imaš ga dostopnega na tej spletni strani, ravno zadnjič sem ga temeljito študiral) pa je dolgotrajen proces, sploh, če si le druga največja stranka v vladni koaliciji. Ker gre za proces, je težko določati roke in konkretne vsebine, saj gre pri procesu za vedno vnovična pogajanja, izpogajanega pa ni mogoče vnaprej predvideti, le želeti.

  No, ker pa tako temeljito pričakuješ konkretne načrte, dejstva, konkretizacijo želenega, potem morda res verjameš, da je Zares najmočnejša stranka v tej vladi, v tej državi. Za optimizem torej dobiš čisto desetko .

  Sam pravim – Hvala bogu (retorično) da se vsaj nekdo upa ukvarjati z ‘nedotakljivimi’ glasbeniki in jim malce pogledati pod prste, kako si na nek način privatizirajo slovenski trg glasbe.

  Le tako naprej!

• 38.  Andreja pravi :
  5. april 2010 ob 16:16    

  “Nedotakljivi glasbeniki” so tu čistilci perila Sazasa in “neosebni” del PR službe, ki jo Sazas izvaja za svoje nečednosti na njihov račun. Na račun glasbenikov. In vprašanje je če si to sami sploh želijo. Večina (tudi popularnih) prav gotovo ne.

• 39.  svetlana pravi :
  5. april 2010 ob 19:51    

  Takšne neumnosti redko kje bereš.
  Ali mi lahko poveste kaj sazas sploh je? Ali je mogoče državna inštitucija, ki jo bo politika ukinila?
  Ideja Romane je čisto dobra. V politiki je vse preveč “programov”. Če bi vzdržala logika zgolj načelnih usmeritev, potem je itak vseeno kaj obljubljate politiki, zato se je Slovenija znašla v položaju v kakršnem je. V Angliji nekdo (politik seveda) ki v prazno mlati in ne izpolni obljub zelo hitro dobi odpustnico. Enako je v Nemčiji in razvitih demokracijah.
  Če bo stranka zares zadevo uredila tako da bodo vsi zadovoljnji, še posebej pa tisti avtorji, ki danes dobijo premalo, potem je pot prava. Sicer pa boste težko koga prepričali, da so navedeni poslanci peljali pravo pot.
  Mogoče nas je še veliko idealistov in naivnih, ampak bolje to, kot da vsi delimo prazne obljube in načelne programe za katere se ne zavežemo, da bodo pripeljali do dobrega rezultata.

• 40.  Emilijan pravi :
  16. junij 2010 ob 0:49    

  In vendar se premika!!! Kopiram iz Dnevnika.
  ——————————————————–

  Urad: Pri delitvi Sazasovih milijonov naj sodelujejo vsi avtorji

  Poslovni dnevnik – sreda, 16.06.2010 00:08
  Tekst: Katja Svenšek
  LJUBLJANA – Urad za intelektualno lastnino od Sazasa zahteva, da vse člane, torej avtorje in imetnike avtorskih pravic, obravnava enakopravno in jih spusti k odločanju. Zato zahtevajo, da Sazas spremeni statut in odpravi ugotovljene kršitve zakona o avtorski in sorodnih pravicah, k odločanju o spremembah statuta pa naj povabijo vse člane in vsem podelijo enako volilno pravico. Prvi mož Sazasa Matjaž Zupan včeraj zahtev urada ni želel komentirati, ker jih ne pozna.

  Sazas, ki ga kot predsednik upravnega odbora od leta 2005 vodi Matjaž Zupan (desno), levo je član upravnega odbora Janez Hvale, ne bo več v rokah peščice avtorjev, ampak bo moral k odločanju – tudi o delitvi sredstev – spustiti vse avtorje in imetnike avtorskih pravic. (Foto: Jaka Adamič)

  Sazas, ki je lani razdelil 13 milijonov evrov, se vseskozi otepa očitkov o nepravični porabi sredstev. Ta dobivajo od malih pravic, to je javnega predvajanja, in od javnih predvajanj, in sicer avtorskih del okoli 5000 avtorjev, po internih pravilih, ki javno niso znana, pa naj bi si vsa sredstva delila le peščica. Na Sazasu tovrstne očitke zavračajo in pojasnjujejo, da prejme v Sloveniji letno nakazilo okoli 2500 avtorjev, v tujino pa naj bi nakazali več milijonov evrov letno. A dejstvo je, da Sazas podatkov ne razkriva. Tako ni znano niti, kateri avtorji so prejemniki sredstev, niti, koliko prejme posamezni avtor.

  Uradu Sazas ne razkriva niti seznama članov, kar pa naj bi se zdaj po odločbi upravnega sodišča spremenilo. Sazas je zoper urad leta 2007 vložil tožbo, ker je ta izdal sklep, v katerem je urad določal meje svojega nadzora nad združenjem Sazas. Tega leta naj bi Sazas namreč spreminjal pravila delitve, urad pa je zahteval, da podlago za delitev sredstev obravnavajo vsi člani na skupščini. Sazas je zagovarjal, da je dovolj, da pravila delitve določi odbor za zaščito glasbene avtorske pravice, ki ga sicer vodi tesen Zupanov sodelavec Patrik Greblo. Upravno sodišče naj bi zdaj odločilo, da morajo splošni obračun, ki je podlaga za delitev sredstev, in način delitve predložiti skupščini. Odločilo naj bi tudi, da mora Sazas uradu predložiti seznam članov, če urad kot nadzorni organ to od združenja zahteva. Razkritje vseh gradiv, ki so pomembna za delovanje organizacije, zdaj od Sazasa zahteva tudi urad. V nasprotnem primeru se namreč članom odreka uveljavljanje pravic v organizaciji, ki upravlja z njihovimi pravicami, a teh brez avtorjev sploh ne bi bilo, še pravijo na uradu.

  Razlikovanja med člani urad Sazasu ne dopušča in opozarja, da se članstva v kolektivni organizaciji ne sme pogojevati s številom del ali drugimi pogoji, ki jih zakon ne določa. “Neenakopravne obravnave članov ali različnih statusov posameznih članov zakon ne dovoljuje,” pojasnjujejo na uradu. Po statutu Sazasa o najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo vse člane, odloča le 35 rednih članov, in sicer z navadno večino, tudi na skupščini pa lahko odločajo le nekateri. Poročali smo že, da je pravica članov odvisna od višine sredstev, ki jim jih jo za uporabo njihovih pravic nakazuje Sazas, kar pa je po mnenju urada sporno.

  Kolektivna organizacija upravljanja pravic avtorju ne sme odkloniti, če avtor to zahteva, vse določbe statuta Sazasa o spremembi vrste članstva zaradi neizpolnjevanja pogojev in o izključitvi članstva pa so v nasprotju z zakonom, še navaja urad. Spomnimo, da je Sazas leta 2008 izključil vsaj tri vidnejše člane – Igorja Misdarisa (Šukar), Dušana Zoreta in Vilija Bertoka – ki so javno opozarjali na nepravilnosti pri vodenju združenja, in to brez obrazložitve, za kar je urad že takrat zahteval pojasnilo. Hkrati so na junijski skupščini leta 2008 uvedli visoke denarne kazni ob hujših kršitvah oziroma blatenju organizacije v medijih.