Stališča Zares o spornem kreditiranju
Po razpravi je svet stranke ZARES – nova politika sprejel sklepe, s katerimi vlado poziva k ukrepanju zaradi podaljšanja kredita Infond Holdingu s strani NLB. Predsednik stranke Gregor Golobič je izrazil pričakovanje, da bo vlada sklepe obravnavala in sprejela.
Svet stranke je v soglasno sprejetem dokumentu poudaril, da gre pri reprogramiranem kreditu NLB za primer, ki razgalja samo jedro in osnovni mehanizem družbeno in gospodarno neodgovornega ravnanja poslovodnih, nadzornih in lastniških struktur, ki je v Sloveniji dobil neslutene razsežnosti v času vlade SDS in Janeza Janše.
Vlada mora prevzeti odgovornost za javno premoženje v NLB kot upravljalka državnega premoženja; pri čemer ji dejstvo, da ima država lastniški delež v NLB, nalaga dolžnost, da s to strateško naložbo upravlja aktivno po OECD načelih dobrega upravljanja in kot porok; država je NLB dala pomoč v obliki poroštev, zato mora bdeti nad izvajanjem omejitev in pogojev, pod katerimi se ta poroštva uporabljajo, ker gre za prenos tveganj na davkoplačevalski denar. Pri tem je reprogramiranje kredita v nasprotju s pogoji in merili, ki sta jih državni zbor in vlada v zakonih in podzakonskih aktih določila koristnikom državnih poroštev.
Ta niz dejanj je vlada dolžna poimenovati s pravim imenom ter jim s pravnimi sredstvi, ki jih ima nedvoumno na razpolago, napraviti konec. Vsako govorjenje o varčevalnih in protikriznih razvojnih ukrepih bi bilo sicer govorjenje v prazno in demonstracija posmehljive politične arogance. Gre za kredibilnost te koalicije in te vlade; brez te verodostojnosti – stati za svojimi zavezami in dosledno uveljaviti javni interes ter odgovornost vsakogar brez izjeme – ni mogoče vzdrževati nikakršnega razvojnega družbenega dialoga, ki je edina pot iz te krize.
Zaradi vsega navedenega v stranki ZARES – nova politika pričakujemo, da bo Vlada RS:
1. Ugotovila, da je reprogramiranje kredita Infond holdingu s strani NLB v nasprotju s pogoji in kriteriji, ki sta jih državni zbor in vlada v zakonih in podzakonskih aktih določila koristnikom državnih poroštev.
2. Ugotovila, da delovanje nadzornega sveta in uprave NLB ni usklajeno z lastniško politiko države kot največjega lastnika NLB in zato ne uživata več njenega zaupanja.
3. Za skupščino NLB pripravila zahtevo, da se na njej sprejme sklep o izvedbi revizije kreditiranja vseh menedžerskih prevzemov. S to revizijo naj se ugotovi vsa potrebna dejstva za ugotovitev morebitne odškodninske in druge odgovornosti uprave in nadzornega sveta NLB.
4. Ministrstvu za finance naložila, da oblikuje jasno in zavezujočo lastniško politiko, ki bo zagotovila racionalno upravljanje s tveganji, omejila izpostavljenost javnih poroštev ter odločilno vplivala na izvajanje protikriznih ukrepov. Zapisano politiko upravljanja lastniške vloge v obeh državnih bankah mora sprejeti vlada, s strani vlade predlagani člani NS pa jo morajo dosledno in transparentno izvajati.
Glede na to. da se je Banka Slovenije ostro odzvala nad vladne kritike
bančnega sistema, pa sem sam prepričan, da Banka Slovenije ni opravila
svojega dela, zlasti kar zadeva nadzor nad poslovnimi bankami.
Menim, da bi morala stranka ZARES oziroma njena poslanska skupina
postaviti vprašanje odgovornosti Banke Slovenije in njenega guvernerja
g. Marka Kranjca pri “tajkunski zgodbi”.
Tako imenovana “tajkunska posojila” so posojila za nakup poslovnih deležev. Taka posojila so običajno dolgoročna, banke pa jih v normalnih
razmerah odobravajo pravnim oziroma fizičnim osebam pod pogojem, da
izkažejo zadostna lastna sredstva pri tem nakupu in zadostno razpoložljivo akumulacijo, če gre za pravne osebe oziroma razpoložljivi
dohodek v primeru fizičnih oseb. Taka posojila so praviloma zavarovana
z realnim premoženjem /hipoteko/, kjer naj bi bila ocenjena tržna vrednost hipoteke 3x večja od zneska kredita. Zavarovanje s poslovnimi
deleži, še posebej, če gre za poslovne deleže, ki se s takim kreditom
kupujejo niso primerna in jih Banka Slovenije v preteklosti ni štela
kot primerna zavarovanja.
Če so poslovne banke odobravale taka posojila /celo kratkoročna/ brez
zadostnih lastnih sredstev in izkazane zadostne razpoložljive akumulacije oziroma dohodka ter brez ustreznih zavarovanj, bi morala
Banka Slovenije preko bančnega nadzora zahtevati od poslovnih bank oblikovanje rezervacij oziroma popravkov vrednosti. Takšna je bila praksa Banke Slovenije v preteklosti.
Če Banka Slovenije tega ni storila pri takoimenovanih “tajkunskih posojilih”, je njena odgovornost na dlani, njena stališča pa odvračanje pozornosti drugam.
Ves svet se je že poenotil, da je svetovni finančni sistem nujno korenito spremeniti, ga postaviti v večjo odgovornost do države v smislu, da opravlja le funkicojo, ki mu v družbeni reprodukciji gre, da se odpove vlogi nelegalnega in neligitmnega prerasporajanja družbenega bogatstva, ker je to svet pripeljalo v krizo, spremembe pa so prvi pogoj za izhod iz krize in oživljanje gospodarstva.
To, kar je v vladi zahtevala Zares ni bilo nič drugega kot jasna zahteva po korenitih spremembah delovanja bank. Zato je težko razumeti Kranjca, ko napada vlado za njena ravnanja. Odgovor je mogoč le ta, da je to reakcija, ker čuti odgovornost banke, ki jo vodi za kreditiranje poslovnih bank, ki ni bilo namenjeno gospodarski dejavnosti pač pa bogatenju posameznikov in neupravičenem prelivanju bogatstva k lobijem in posameznikom in ozkim družbenim skupinam. Banke so vedele, da tajkunski krediti ne bodo vplivali na povečanje poslovne učinkovitosti firma, da pa bo vračilo kreditov in obresti šlo na breme teh firm. Tak račun pa se ne izide.
Izgovarjanje, da je bilo vse legalno ne zadošča. Pa država mora imeti tudi moč, da preprečuje neligitimna in negospodarna ravnanja inštitucij, ki imajo vpliv na gospodarstvo v državi.
Če ti podjetje prodaš in ta denar vložiš v razvoj, ni nobenega problema, če ta odkup kupcu financira banka in kupec kredit vrača iz dobička kupljenega podjetja.
Problem je v tem, da država kupnine ni vložila v razvoj, pač pa dokapitalizirala banke, da so lahko še naprej financirale take odkupe.
No, če bi bilo res, da bodo kupljena podjetja poslovala bolje, kot prej, ko so bila državna, bi lahko tudi take naložbe države šteli med razvojne.
Toda, očitno to ni res, kupljena podjetja poslujejo slabše, kot prej, ko so bila državna.
Torej je res šlo za poklanjanje državnih podjetij kar za hec, ne pa zares.
Ali pa so vlade potrebovale denar za nakup orožja, recimo.
V bistvu tajkunski krediti sploh ne obstajajo ! Ne vem kdo in po kakšnem ključu je odločal komu se bodo državna podjetja ali deleži v njih PODARILI !!! Za to v bistvu gre ! Nekdo je bolj enak pred banko kot drug in podarimo mu državni denar, za odkup državnega podjetja, državni denar pa naj bi vrnil z dobičkom državnega podjetja, potem pa bo postal zasebni lastnik ????? To je kriminal brez primere, goljufija državljanov kot lastnikov države in zadevo reši samo javni linč ali pa revolucija z razlastitvijo tajkunov !
Ni potrebno ne eno, ne drugo, kajti če bi že od začetka veljal zakon o delnici države, do teh problemov sploh prišlo ne bi.
Torej ti niti danes nobena revolucija ali razlastitev ne da nič, saj ne veš, v čigavem imenu in za čigav račun bi to delal.
Kolo bi se samo zavrtelo z drugimi akterji, rezultat bi bil pa enak.
Tudi Jugoslavijo smo razvalili na enak način kot bedaki in ni nobene potrebe, da to lekcijo neumnosti ponavljamo v nedogled.
Stane, dajva se zmenit! Če bi veljal zakon o DD …. NI VELJAL ! Do problemov JE prišlo in te probleme, ki so, je treba rešiti, ne pa fantazirat kaj bi bilo, če bi bilo ! Tajkunsko premoženje je nelegalno podarjeno izbrancem in to je treba razveljaviti ! Lastniki tega premoženja ne bomo financirali njegove podaritve !
Opa, kdo je bil lastnik tega premoženja?
kako so lahko banke odobravale kratkoročne kredite za tako obsežne investicije,
ne razumem, kako je bil izdelan anuitetni načrt, da krediti ob zapadlosti niso bili v celoti poplačani?
kdo je goljufal?
ali so uprave bank goljufale svoje lastnike in morda Banko Slovenije?
ali so lagali najemniki kreditov, da bodo do zapadlosti v celoti poplačali najete kratkoročne! kredite,v enkratnem znesku?
Obresti za kratkoročne kredite so bili seveda nižji od dolgoročnih to drži,
torej so bili ogoljufani lastniki…
ali pa so že ob sklepanju kreditne pogodbe oboji vedeli, da glavnica še dolgo ne bo poplačana
ob vsem tem so bili ti visoki dolgoročni investicijski krediti zelo slabo ali pa sploh niso bili zavarovani!
hecno je da najemnik kredita zavaruje kredit z nečim, kar še le misli kupiti,
kot da bi nakup krave zavaroval s to kravo, ki še ni njegova…
in če krava crkne, predno je kupec uspe izmolsti…
takšno “silno premožemnje” za nakup podjetij smo imeli 12.avgusta 2005 vsi!
kdo bo sedaj odškodninsko odgovarjal?
Ali oni gospodje s podjetji na Kajmanih in v Lihtenštajnu…
ali mi, ki plačujemo DDP in dohodnino v Sloveniji?
pa menda ne že spet mi,
tuzemni davkoplačevalci!
Peter, temu, kar ti praviš kredit, je lahko samo najem.
Tudi kravo lahko najameš in plačuješ najemnino iz namolzenega mleka.
Lahko se pa s kmetom dogovoriš, da mu boš namesto najemnine z mlekom plačeval kupnino na obroke.
Ampak, če krava daje samo toliko mleka, kolikor ga moraš oddajati kmetu deset let, si velik osel, da greš v takšno kupnino, saj boš sam od lakote prej umrl.
Približno takšne so bile te kravje kupčije.
Kdo je bil večje tele, Janša ali Bavčar, bo pa vsak čas znano;)
V vsah aferah od osamosvojitve, začenši z orožjem JLA, pa preko uničevanja Droge, Kolinske, Žita, Mercatorja, Istrabenza, se neprestano pojavlja istih deset imen ! Ali res ni sile v tej državi, ki bi jih ustavila ? Obsodila ? Zaplenila vse tuzemno in inozemno premoženje in vsaj poskusila popraviti kakšno od krivic, katero so zblodili ? Dokler se to ne bo zgodilo zame ta država ni pravna niti verodostojna !
Samo za ponazoritev koliko denarja je zapravil Igor Bavčar-en sam:
za njegovih 900 mio Evrov bi lahko zgradili skupaj
- 9 hidroelektraren na reki Savi,
- 9 čistilnih naprav za Sevnico
- ureditev 9 akumulacijskih jezer za vsako elektrarno
- ureditev komunalne infrastrukture…
To vse bi dobili za 900 mio Evrov…
Lp Milan
A Bavčar je vse sam zajebal?
Kaj pa recesija, ali ni tudi ona nekaj prispevala?!
Recimo delnice NKB Maribor so tudi drastično padle, pa nima Bavčar nič pri tem.
Vse kaže, da ljudje zares malo razmišljajo s svojo glavo, ampak se le pridružujejo tej, ali oni sproducirani politični gonji.
Rado se strinjam, da barve in strani niso bistvene.
Razmišljanje nas množic pa se zmeraj bolj seli iz glave v želodec. Ko razmišljamo z želodcem pa postanemo dokaj lahek PREDMET in sredsvo manipulacij.
Lp iz MB
Če je Bavčar naredil kaj protizakonitega, so za te zadeve pristojna sodišča, sicer je pa samo tvegal in izgubil poker v monopoliju lastninjenja premoženja podjetja država.
Ta monopoli je pa uzakonil parlament, oziroma izvoljeni poslanci imaginarnega ljudstva nekega sklica.
Rado, Peter
se popravljam, en sam z blagoslovom mnogih….
Lp Milan