Zares
  • o stranki
  • program
  • lokalno
  • za medije
Zares > Blog > Tajkunski prevzemi v deželi Nije

Franci Kek

avtor

Tajkunski prevzemi v deželi Nije

Skupina okrog 40 poslancev iz skorajda vseh parlamentarnih strank z izjemo SDS nas je aprila 2009 na predsednika DZ naslovila zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, katere namen je bil ugotoviti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje financiranja spornih managerskih prevzemov družb Istrabenz in Pivovarna Laško s strani bank v pretežni državni lasti. Pri slednjem gre za kreditne institucije znotraj skupine NLB in NKBM.

S preiskavo smo želeli, da se ugotovi morebitna vpletenost posameznih nosilcev javnih funkcij in oceni njihov morebiten politični vpliv na dodeljevanje t.i. tajkunskih posojil – posojila, namenjena članom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb za odkup gospodarske družbe, ki so jo vodili oziroma jo vodijo, oziroma njenega večinskega deleža.

Poleg tega smo želeli ugotovili vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje pravnih predpisov o prevzemih, ki so dopuščali omenjene sporne managerske prevzeme, pri čemer naj bi se ugotovilo, kdo od posameznih nosilcev javnih funkcij je bil za takšno stanje odgovoren.

Pri določitvi obsega preiskave smo predlagatelji zapisali, da naj bi ta zajela tudi t.i. posojilne linije drugim poslovnim bankam, ki so managerjem in z njimi povezanimi osebami pomagala pri prevzemnih aktivnostih omenjenih družb.

Preiskava je bila osredotočena na časovno obdobje od 30. avgusta 2005 dalje oziroma od prodaje kapitalskih deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v družbi Mercator do vložitve zahteve v parlamentarno proceduro. Omenjeni lastniški deleži z zastavo za posojila so bili namreč uporabljeni za managerske prevzeme družb Istrabenz in Pivovarna Laško, hkrati pa je nepregleden in za državno premoženje škodljiv način umika države iz lastniške sestave Mercatorja pomenil “zeleno luč” za pospešeno lastniško konsolidacijo z managerskimi prevzemi.

Naj spomnim, da je do te zahteve prišlo na isti dan, ko je vlada na zahtevo Zaresa razpravljala tudi o kreditiranju managerskih prevzemov s strani bank v pretežni državni lasti. Povod zanjo je bilo podaljšanja kredita Infond Holdingu, enemu od lastnikov Pivovarne Laško, s strani največje slovenske banke v večinski državni lasti Nove ljubljanske banke. Taisti teden je namreč svet Zaresa sprejel sklepe, s katerimi je vlado pozval k ukrepanju zaradi podaljšanja kredita Infond Holdingu. Če vlada takrat o njih ne bi razpravljala, bi to pomenilo zelo pomembno sporočilo stranki Zares o tem, ali naj razmisli o nadaljnem sodelovanju v vladni koaliciji. Ker pa je ocenila, da v primeru nekaterih reprogramov posojil, povezanih z managerskimi prevzemi in lastniško konsolidacijo, njena pričakovanja niso bila uresničena, da upravi in nadzorna sveta NLB in NKBM nista sledili sklepom Banke Slovenije in ker je kasneje maja v državnem zboru v okviru zakona o jamstveni shemi prišlo do prepovedi sklepanja bančnih poslov, ki so bili namenjeni odkupu delnic oziroma deležev družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb, Zares ni sprožila postopkov odločanja o nadaljnem sodelovanju v koaliciji.

Vojna proti tajkunom, ki jo je leta 2007 začel Janez Janša, je torej aprila oz. maja 2009 končno dobila ustrezen epilog.

Kaj je sledilo, vemo vsi. Od takrat smo priča padcu tajkunov. Posledice njihovega padca pa so pogubne tako za gospodarstvo kot za pravno državo. Vsa podjetja in banke iz preiskave, ki so kakorkoli sodelovala pri spornih menedžerskih prevzemih, so danes na razprodaji ali pa v velikih težavah. Pivovarna Laško in banke prodajajo Mercator, Laško prodaja Delo, Delo prodaja Večer oz. prodaja in prevzema se tudi samo Laško. Istrabenz je že prodal Drogo-Kolinsko, NLB prodaja Banko Celje in je doživela 250 milijonsko dokapitalizacijo, naslednja pa se že napoveduje, dokapitalizirana je bila NKBM, Merkur je v prisilni poravnavi in še bi lahko naštevali.

Torej kdo je odgovoren za tajkunstvo in pogubne posledice, ki so jih ti povzročili ? So največji tajkuni nastali v mandatu Janeza Janše ? Je bila Janševa vojna zoper tajkune le operetna vojna, saj je bil ta zaradi lastne vključitve v tajkunske zgodbe, kot je Mercator, nemočen pri raziskovanju le teh. Parlamentarna preiskava, ki jo je v prejšnjem mandatu o prodaji Mercatorja opravil državni zbor na zahtevo in pod vodstvom SDS, je bila navadna farsa.

V Zares menimo, da je Slovenija postala talka sestanka, ki se je zgodil dne 12. avgusta 2005, na katerem sta bila poleg takratnega premierja Janeza Janše prisotna še Boško Šrot in Igor Bavčar in na katerem so se dogovorili, da si bodo razdelili Mercator v zameno za vpliv na medije, kar je kasneje v javnem pismu razglasila bivša Vizjakova državna sekretarka Andrijana Starina Kosem in priznal tudi Boško Šrot, ki je Janši celo očital poskus prevzema Dela prek slamnatih podjetij.

Ugotavljamo pa tudi, da poleg že omenjenega sestanka v Janševi pisarni do managerskih prevzemov Pivovarne Laško, Istrabenza in Merkurja, ki danes zaposlujejo sodišča, ne bi prišlo, če bi leta 2005 veljal zakon o prevzemih iz leta 2008, po katerem je prepovedano podjetja prevzemati s pomočjo njihovega lastnega denarnega toka. Denimo tako, da manager za prevzem podjetja zastavi premoženje tega podjetja, ne da v projekt investira en sam evro. Od leta 2008 v zakonu o prevzemih piše, da mora prevzemnik dokazati, da za »plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, ni na kakršenkoli način, posredno ali neposredno, dal ali se zavezal dati v zastavo ali zavarovanje vrednostnih papirjev ali druge oblike premoženja ciljne družbe, ki niso v lasti prevzemnika«. Drug škodljiv način managerskega prevzema, ki je bil poguben za Merkur, pa je ti. “leveraged buyout”, ki pomeni nakup podjetja z velikim dolgom. Nekdo ustanovi podjetje, da bi prevzel neko drugo podjetje, zato se zadolži in zavaruje posojilo z delnicami podjetja, ki ga je kupil. Obe podjetji nato združi v eno podjetje, zato dolgovi njegovega nakupa preidejo na prevzeto podjetje, ki ga s tem izčrpava. Ker mora lastnik servisirati odplačevanje kredita, denarja ne investira v razvoj podjetja. Ker takšni prevzemi niso narejeni z namenom, da se podjetje ohrani, ampak le, da se s tem poslom pridobi premoženje in da se obogati, podjetje kmalu propade.

V času največjega vala tajkunske privatizacije podjetij v letih 2005-2008 naj bi bil glavni problem v tem, da so menedžerji prehitevali zakonodajo, nam je že takrat povedal Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Group. Če se spomnite, je pri prevzemu Mercatorja odigral eno ključnih vlog za pridobitev vpliva na časnik Delo, za kar je bil kasneje bogato poplačan. Sedaj, leta 2011, to isto ponavlja bivši minister za gospodarstvo v Janševi vladi Andrej Vizjak na zaslišanju pred preiskovalno komisijo: tajkuni naj bi prehitevali zakonodajo.

Ali pa kot ugotavlja recenzent poročila preiskovalne komisije Jože P. Damijan – za razmah managerskih prevzemov v zadevnem obdobju je predvsem ključno dvoje: a) nespoštovanje prevzemne zakonodaje in b) lahkomiselno odobravanje kreditov za prevzeme s strani bank, ki je bilo omogočeno tudi s tem, da bančna regulativa v tistem ključnem delu ni bila pravočasno uveljavljena oziroma šele z enoletnim zamikom. Stanje, da se prevzemna zakonodaja ni spoštovala, je znano, zato mnoga parkirišča – podjetja v nizu prevzemnikov. Managerska oziroma delniška parkirišča so obstajala že prej, nihče pa jih ni ugotavljal. Do sprememb – nadziranju, preganjanju in sankcioniranju nedovoljenih praks na prevzemnem področju je prišlo šele z zamenjavo na čelu obeh regulatorjev. 2007 je odstopil prvi in dolgoletni direktor UVK, ki je maja leta 2005 dokončno odobril koncentracijo pivovarn Laško in Union. Aprila 2008 pa je mandat končal direktor ATVP, ki se mu je ob množici parkirišč, povezanih oseb in izigravanj prevzemne zakonodaje posrečilo odvzeti le nekaj licenc borznim posrednikom.

Kje torej poleg slabe oz. pomankljive zakonodaje in nezadostnega ukrepanja regulatorjev še leži krivda za managerske prevzeme?

Spomnimo se samo, kaj je v enem izmed bolj odkritih pogovorov o ozadju managerskega prevzema Merkurja za RTV Slovenija dejal Bine Kordež. Priznal je, da somanagerji želeli izkoristiti priložnost, a je hkrati opozoril, da so imeli tudi blagoslov politike, ki jih je k temu spodbujala: »Spodbuda je bila, da to naredimo, tako od države kot od bank. Država je dala denar, da smo kupili, s strani državnih bank, država je prodala delnice, država nam je dala vse blagoslove, da smo pravilno in korektno izpeljali. Čez eno leto je pa zahtevala ta denar nazaj, in to ni bilo izvedljivo. Na žalost smo potem reševali skupaj z bankami tako, kot smo, vendar zaradi situacije se ni razrešilo.«

Spomnimo se lahko tudi izjav Aleksandra Svetelška, bivšega predsednika združenja Manager, da so tajkune ustvarile tudi banke in da bi bilo potrebno banke vprašati, zakaj so financirale določene prevzeme. Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj pa je menil, da je izvirni greh za sporne managerske prevzeme poleg pohlepa in prevelikih apetitov ter vehemence in arogance bankirjev tudi v regulatorjih oz. krivdo za sporne prevzeme je pripisal tudi Banki Slovenije, ker naj ne bi opravila nadzorne funkcije. Del krivde pa naj bi nosil tudi sam ATVP, ki naj bi bil premalo drzen in naj bi vodil premalo postopkov v preteklosti.

Nenazadnje tudi guverner banke Slovenije ugotavlja, da so bile pri financiranju menedžerskih prevzemov zelo agresivne predvsem banke v pretežni državni lasti, vendar pa je o vzrokih za tako politiko treba vprašati uprave in nadzornike bank. Spomnil je, da so banke v letih med 2006 in 2008 občutno povečale kreditiranje gospodarstva in tako kot drugod po svetu ustvarjale posojilni balon.

Slovenski bančni sistem naj bi po nekaterih navedbah v štirih letih (od 2006 do 2009) skupaj odobril za več kot 5,6 milijard evrov posojil (garancij) za okoli 200 menedžerskih prevzemov podjetij. Večinoma kratkoročnih, kar se je kasneje izkazalo kot usodno za spodletele tajkunske prevzeme.

Ta posojila so bila zavarovana večinoma z vrednostnimi papirji, vrednost osrednjega indeksa Ljubljanske borze pa se je v času od konca 2007 do konca 2010 znižala za kar 70 odstotkov, kar je prineslo resne posledice za kakovost teh zavarovanj.

Ali pa so bila zavarovana oz. nezavarovana zgolj s ti. good wilom oz. dobrim imenom. Naj spomnimo na javno izjavo Bineta Kordeža konec leta 2007, da je kredite za managerski prevzem Merkurja dobil na lastno »dobro ime«.Pri tem pa se velja spomniti tudi, da sta dve leti pozneje  bivši gospodarski minister in njegova stranka SDS zahtevala izredno sejo državnega zbora zaradi domnevno nezavarovanih kreditov, ki so jih banke dale podjetju Ultra. Ob tem so trdili, da naj bi bil zaradi 5,6, milijona EUR kreditov Ultre ogrožen slovenski bančni in finančni sistem. Poleg slednjega so v nadaljevanju na to temo zahtevali celo parlamentarno preiskavo. Kako absurdno,  politikantsko in iz trte izvito je bilo njihovo ravnanje, se  danes kaže  ob več sto nezavarovanih oz. neustrezno zavarovanih milijonskih kreditih Istrabenza in Merkurja.

Zato je treba ugotoviti tudi dejansko odgovornost nadzornikov in uprav bank. Vsaj do trenutnega nadzornega sveta v NLB nadzorniki v največji slovenski banki po besedah guvernerja Banke Slovenije niso bili kompetentni, nastavljala pa jih je politika in ti so jo tudi ubogali. Ta pa ni želela ukrepati, čeprav naj bi Banka Slovenije Janševo vlado večkrat opomnila o tveganem ravnanju obeh največjih slovenskih bank v večinski državni lasti. Zato dopušča možnost, da so bila nekatera posojila odobrena na politični ali prijateljski podlagi.

V poslanski skupini Zares menimo, da je primer pivovarne Laško tisti izvirni greh, ki je nato ob začetni Janševi politični podpori ohromil nadzor in povzročil pravi stampedo prevzemov. Politika je bila tista, ki se je le nekaj mesecev po tistem, ko je Urad za varstvo konkurence maja leta 2005 dokončno odobril koncentracijo pivovarn Laško in Union, odločila prodati Mercator pivovarni Laško in Istrabenzu. In tako smo lahko gledali nacionalni interes, neprevidne oziroma prijateljske banke, povezane osebe, prekoračitev prevzemnega praga brez prevzemne ponudbe, delniška parkirišča in slamnate lastnike, zastavljene delnice, nedejavne ali neučinkovite regulatorje trga, ter politično vmešavanje v poslovne odločitve.

Zato je ključno za razvoj Slovenije v prihodnje, ali smo se iz te zgodbe naučili dovolj, da se to ne bi več dogajalo?

Saj poznate zgodbo oz. pravljico o Petru Panu in o deželi Nije, kraju kjer ni skrbi in pravil in kjer nikomur ni potrebno odrasti. Ob prebiranju poročila parlamentarne preiskave in izjav ključnih in glavnih akterjev teh prevzemnih zgodb sem se namreč počutil natanko tako kot ob prebiranju omenjene pravljice. A vsi otroci enkrat odrastejo in spoznajo, da je dežela Nije zgolj pravljica. Skoraj vsi… Upam, da smo tudi mi.

53 komentarjev 16.07.2011
Tweet

Komentiraj

Kliknite za preklic objave komentarja

ali

Facebook prijava

Vsi [53]
  • Thank you and goodbye pravi: 18. julij, 2011 ob 8:03

    “Privatizacija” ima daljšo brado kot pa samo čas JJ vlade. :)
    Seže v začetek 1990, ko smo dobili vaučerje za nekdanje “družbeno premoženje”.
    Je pa res, da se je z Mercatorjem, Laškim in Istra benzom, SCT, Vegradom, Primorjem … tudi Merkurjem, sprožil strahoten val poceni kreditov, ki so temeljili na rasti indeksov delnic na borzi :D

    Skratka: g. Kek – malce preveč pobalinsko obešate “krivdo” samo enemu predsedniku vlade :) – saj to je namen tega zapisa, kajneda :P

  • stane pravi: 18. julij, 2011 ob 10:20

    Thank, naj te popravim.
    Nismo dobili vavčerjev nikakršnega imaginarnega družbenega premoženja, ampak kar lepo vavčerje realnega premoženja družbe država.
    To je bila največja Drnovškova napaka, oziroma napaka takratnega zakonodajalca, parlamenta.
    Tudi takratni predsednik države tega zakona ne bi smel nikoli podpisati.
    Posledice niso bile vidne takoj, posledice tega začetka “šlampastega” upravljanja države se kažejo danes in se bodo jutri končale z bankrotom, če upravljalci države, državljani in parlament, ne sprejmejo pravilnih ukrepov.
    Te ukrepe bi morala predlagati sedanja vlada, parlament pa jih sprejeti s konsenzom in jih potem dati še na referendum.
    Dokler so še vsi akterji napake na kupu, od Pahorja, Janše, Golobiča, Jelinčiča in ostalih starih asov.

  • Elizabeta pravi: 18. julij, 2011 ob 13:19

    Jaz bom ta zapis drugače komentirala.

    Jasno je, da se privatizacija družbenega premoženja ni začela z Janševo vlado in tudi vsi vemo, da je “tranzicijska” privatizacija potekala povsem nenadzorovano, odvijala se je v tempu divjega stampeda, ki mu nihče ni več sledil, sodna oblast je povsem zatajila, javnost pa je bila nema in zgrožena priča poteka te “divjaške” privatizacije. Glasnega protesta ni bilo, molče smo pristajali na način privatizacije, kakor se je pač zgodil.

    Drugi del privatizacije je potekal v cilju lastniške konsolidacije v letih 2005 do 2007, ki je prinesla v naš prostor besedo: tajkun. Posledice tistih menedžerskih prevzemov v tem času so usodne in jih danes naš realni in finančni sektor ter celotna družba občutijo kot veliko breme in kot nepopravljivo škodo. Po domino efektu se je odvijala razprodaja naših največjih podjetij. Začelo pa se je tistega dne, ko je med odločevalskimi akterji tistega časa nastal dogovor o razdelitvi Mercatorja v zameno za vpliv na medije. Tega časa, vse od začetka do konca se dobro spominjam/mo. In vse to, kar se je v mandatu 2004-2008 zgodilo je bilo povod za veliko nezadovoljstvo večine prebivalstva – ki je potem rezultiralo na volitvah, ko so ljudje taki politiki rekli : NE.
    @1: vsakdo, ki brani SDS v tej tajkunski zgodbi mora imeti težave.
    Kajti, nemogoče je to zgodbo braniti s poštenimi razlogi. S kazanjem prsta na začetek privatizacije, ki je res potekala na sporne načine, ne morete zmanjšati pomena te druge etape privatizacije, ki se je kljub izkušnji iz prve etape, skrajno brutalno in pohlepno lotila manegerskih prevzemov v cilju lastniške konsolidacije- vse to ob asistenci državnih bank, ki so zaradi tega, danes, kapitalsko povsem shirane, posebno NLB. Torej, ni opravičila za politiko, ki je dovolila tovrstno tajkunizacijo in pri tem aktivno sodelovala.
    Kekovo obširno in izčrpno poročilo o teh dogodkih je prava mala zgodovina druge stopnje slovenske privatizacije. To poročilo nas je spet vrnilo v čas, ko se je vse to dogajalo.
    Poslanski skupini Zares dajem vso podporo za tovrstne preiskave: prav imajo, ko želijo ugotoviti ali so bili posamezni nosilci javnih funkcij vpleteni kakor koli pri dodeljevanju t.i.tajkunskih posojil. In če so, morajo prevzeti politično odgovornost.
    To dolgo poročilo ali kratko zgodovino tajkunskih prevzemov v Sloveniji je napisano odlično. Hvala, Keku in poslanski skupini, ki je pri tem sodelovala.
    Še en plus za stranko Zares!

  • stane pravi: 18. julij, 2011 ob 14:53

    Elizabeta, kaj pa je zate politična odgovornost?
    Zame je to čisto enako imaginaren izraz, kot ljudstvo ali bog.
    Kakšno politično odgovornost naj prevzame Janša?
    Če misliš na priljubljenost pri volivcih, jo je na zadnjih volitvah že izgubil.
    Pravice do kandidiranja pa ne moreš vzeti nikomur, ki ni v arestu, da bi bil opravilno nesposoben in je zato ne bi imel.
    Se pa strinjam, da niso tajkuni zapravili podjetij, ampak politiki na oblasti, ki so jim jih prodajali na častno besedo oni pa njim na častno besedo verjeli, da banke, ki so kupnino nakazale državi, ne njim, denarja ne bodo zahtevale nazaj.
    Morala cele dvajsetletne privatizacijske zgodbe je samo ta, da je država vse svoje premoženje zapravila, obveznosti pa obdržala.
    Tistega, kar ni s cerifikati poklonila, je poklonila v denarju in zgodba je za politike končana.
    Sedaj sledi zgodba lastnikov države.
    Solidarno vračanje kreditov njihove družbe država brez medsebojne solidarnosti, razen na kotlih karitasa in rdečega križa.

  • Elizabeta pravi: 18. julij, 2011 ob 16:00

    Politična odgovornost zame je – da več ne more delovati v tej funkciji-ne more biti predsednik stranke, ne more biti poslanec, ne minister in tudi ne delati na visokem položaju v državni upravi.

  • stane pravi: 18. julij, 2011 ob 16:11

    Tako je bilo v najini mladosti, v Titovi diktaturi, danes pa imamo demokracijo nikogaršnje države, kar pa ni od nikogar, lahko vsak svobodno vzame, še krasti mu ni treba, če je pri koritu;)

  • Elizabeta pravi: 18. julij, 2011 ob 16:42

    Dodala bi še to:

    Stane, najbrž ste imeli v mislih kazensko odgovornost.Tudi jaz jo imam v mislih, ampak dejstvo je, da je pravo tudi eksaktna veda: ne moreš o tej odgovornosti govoriti kar tako in počez- sporna zadeva mora imeti vse znake kaznivega dejanja v skladu z določbami konkretnega zakona. Če gre za dejanja političnih subjektov je tukaj najprej politična odgovornost-nato pa se še ugotavlja kazenska, za katero pa se vodijo predkazenski in sodni postopki, ki so lahko dolgotrajni. Vse temelji na dokaznem gradivu in brez tega se noben tak postopek ne more končati s pravnomočno sodbo.

  • stane pravi: 18. julij, 2011 ob 17:56

    Ne, v mislih sem imel to, da v nikogaršnji državi politične odgovornosti ni.
    Ko bo država dobila lastnika, se bo politična odgovornost spremenila v ekonomsko, saj ga ni bedaka na svetu, ki bi direktorja, ki ga je spravil ob samo del kapitala, na to funkcijo še enkrat imenoval.
    Ker pa volivci, državljani to niso, to napako pogosto ponavljajo.
    Kar pa ti praviš, da bi politična odgovornst bila sankcionirana z odvzemom volilne pravice, bi bila pa res diktatura.

  • Thank you and goodbye pravi: 18. julij, 2011 ob 21:34

    @ 3. Elizabeta // ciziram: ” … @1: vsakdo, ki brani SDS v tej tajkunski zgodbi mora imeti težave … ”
    Kar v smeh ste me spravila (btw: bil sem med ustanovitelji Zaresa, pa še malo funcionar v stranki).
    Problem Zaresa in njegovega vodstva ter bolj izpostavljenih članov je v tem, da se “spravljajo” nad SDS & JJ kot, da jim brez te “rdeče niti” ni živeti.
    Vodstvo in izpostavljeni člani bi se morali ukvatjati z Zaresom, njegovim članstvom, smislom stranke … Takole čez prst lahko mirno rečem, da je tako vodstvo kot izpostavljeni člani večkrat omenjalo, kritiziralo, analiziralo … SDS&JJ kot pa kaj napisalo o smislu Zaresa!! :(
    In o “tajkunstvu”, managerskih prevzemih … vem veliko :P Sam sem hotel sodelovati pri takšnem prevzemu, pa je bilo vodstvo firme, ki mi je “dišala” precagavo (bilo je leta 1993) :) , v drugem poizkusu (pri drugi firmi – nekaj kasneje) pa sem kar lepo zaslužil, ko smo firmo “sprivatizirali” in jo potem prodali :P — vse legalno, legitimno :P :D – in v veselje vseh, ki so prodali “vaučerje” :P
    Ob svoji profesionalni poti pa sem videl takšnih “tajkunizacij” še_pa_še :P
    Pa še tole: ko se je “tajkuniziral” Merkur so malo delničarji (večinoma zaposleni) z veseljem prodajali delnice “tajkunom”. Parkirni prostor pred Merkurjem se je vsak dan “oplemenitil” z nekaj novimi avtomolili iz prodaje delnic Merkurja :)
    ———–
    Tako, da vstrajam pri svoji trditvi: g. Kek – malce preveč pobalinsko obešate “krivdo” samo enemu predsedniku vlade :) – saj to je namen tega zapisa, kajneda :D
    dodajam: kakšne “politične barve” je že bil g. Kramar, ki je vodil NLB v času JJ vlade :P :D – kolikor vem NI bil SDS_ov :P

  • stane pravi: 18. julij, 2011 ob 23:22

    Thank, prava blagovna znamka je Delnica Države, ne Zares, ne SDS, ne SD in ostale politične znamke.
    Problem je v tem, ker je nobena stranka noče kupiti, ker je zastonj;)

  • Elizabeta pravi: 18. julij, 2011 ob 23:26

    So pač taki časi, da se je treba ukvarjat z SDS. Pravite, da vodstvo zanemarja članstvo- to ni prav, v tem se strinjam. Ampak, odvisno je tudi od članstva. Če so zadovoljni s tem, da plačujejo le članarino in nikoli nič ne vprašajo, ne zahtevajo odgovorov, skratka so pasivni, potem je treba iskati pomanjkljivosti pri njih. Meni taka pozicija ne odgovarja, mene stvari zanimajo in vprašanja postavljam.

    Vi imate pač svoje življenjske izkušnje. In jaz svoje. Nimam problemov s preteklostjo, s tistimi časi, ko se je
    kupovalo, prodajalo, privatiziralo …..itd. Svoj certifikat sem vložila v nek pid, od tega nisem imela pravzaprav nič. Takrat sem poslušala Mencingerja- pa kaj!

    Vi ste se s temi tranzicijskimi zadevami veliko bolj intenzivno ukvarjali, kot navajate. In niste povsem uspeli. Zato so vaše današnje reakcije tako destruktivne.

    Ne trdim pa, da so krivi le SDS-takrat v prvem valu privatizacije te stranke še sploh ni bilo. Ona je prišla na svoj račun v drugem delu. In v Kekovem poročilu je bilo govora o tej drugi fazi – tajkunizaciji, ki se je zgodila v času vladavine JJ. Tako mislim in v kaj drugega me ne morete prepričati.

    Pa še: Kramar. Ja, vsi smo se zgražali, ampak: on je ta denar dobil v enkratnem znesku, ostali iz vodstva pa v večkratnih in nekaj teh je bilo prav gotovo tudi iz t.i. “desnosredinske” politične opcije.

  • stane pravi: 19. julij, 2011 ob 0:05

    Elizabeta, se strinjam.
    Kar je podarjeno, je v črno zemljo položeno.
    Jokati nad darili, ki si jih dala, je grdo.

    LEPOTA

    Lepše je biti zdrav in bogat kot reven in bolan.
    Misel, ki pove vse.
    Človek noče biti zdrav in bogat zaradi bogastva samega, ampak zato, da bi bil lep.
    Ali pa je v naravi kaj manj želje po privlačnosti in lepoti.
    Lepe hočejo biti cvetice, ribe v morju, petelin na gnoju, drevesa v gorah.
    Vse z enim samim namenom.
    Živeti in nadaljevati življenje.
    Zato so lepe tudi gore, reke in morja, oblak na obzorju, vetra poljub.
    In Sonce.
    In Zemlja.
    In ko je bogato sonca in zemlje, je zdravo in lepo.
    Življenje.

    3

  • PeterG pravi: 20. julij, 2011 ob 11:10

    Franci, dej nam razkrij, kdo ti je napisal ta ekspoze? :)

  • Bogdan B pravi: 20. julij, 2011 ob 12:52

    @ Thank you and goodbye
    Vaš prst ni dobro umerjen. No, pravzaprav je problem zmeraj pogled in ne prst.
    Kakorkoli že, Zares se je z SDS ukvarjal veliko, ker SDS personalizira veliko tega proti čemur se borimo in zaradi česar smo tudi ustanavljali stranko. Verjetno tudi več kot sami s sabo, le da se z vami ne strinjam, da bi to morali na veliko početi. Stranka je postavila svoj program, ga velik del uspela prenesti v koalicijsko pogodbo, od tam dalje pa je njena naloga, da ga uresničuje, o sebi pa razmišlja l,e kolikor je nujno zaradi tega uresničevanja. Naš izstop iz koalicije dokazuje, da smo to refleksijo bili sposobni narediti.

    Odgovornost predjanševih vlad za tajkunske prevzeme je praktično nikakršna. Tudi tajkunskih prevzemov pred janševo vlado praktično ni bilo. Preprosto zato, ker kupčije v slogu Mercatorja z Drnovškom niso bile mogoče. Kekovo obešanje krivde zato ni nič pobalinsko, ampak povsem točno. Seveda z dodatkom, da je krivda v prvi vrsti na tajkunih samih. Krivda prejšnje vlade je, da je vse skupaj, uročena od čudovitih gospodarskih kazalcev, le od daleč – in tudi ne brez odobravanja – opazovala. V tem pogledu ni bila nič drugačna od drugih zahodnih vlad, posebej ameriške, ki so od daleč gledale dogajanje v finančnem sektorju in niso s prstom mignile v smeri večje regulacije. Vse zato, ker je to koriastilo bogatim fantom in njihovim dobrim odnosom z njimi. Kar – kot vemo – pride prav pred volitvami.

  • Thank you and goodbye pravi: 20. julij, 2011 ob 13:15

    @ 14 Bogdan B: kaj, ko bi še naprej spali na temo privatizacije (tako Vi kot g. Kek) :) – btw: kako kaj g. Železni Herman :P (če izpostavim samo enega, ki je DZ zamenjal za firmo :) ), pa Iskra, Hidria, Kolektor, Terme Čatež, DZS, Mladinska knjiga, Gospodarski vestnik … kot močne in velike firme, da o malih mizarstvih, avtoservisih … ne pišem :P ) — še STA (Slovenska Tiskovna Agencija) je bila ustanovljena na privatni iniciativi :P
    Še kaj?? Koliko časa že lomasti KD Group (g. Gantar)???

  • Thank you and goodbye pravi: 20. julij, 2011 ob 14:20

    @ 14 Bogdan B
    citiram:” Kakorkoli že, Zares se je z SDS ukvarjal veliko, ker SDS personalizira veliko tega proti čemur se borimo in zaradi česar smo tudi ustanavljali stranko. … ”
    do danes sem bil prepričan (in tako razumem strankin program in podnaslov: “Nova politika”) da smo se ustanovili iz občutka, da potrebujemo urbano, sodobno stranko, ki bo odgovarjala času in vrednotam sedaj, današnjega dne, da potrebujemo stranko za sebe (ne pa kor zrcalna slika neke druge stranke) :P — res sem bil v napačni stranki :P :(

  • Bogdan B pravi: 20. julij, 2011 ob 14:43

    @Thank you and goodbye
    Če vas to, kar je počela in počne SDS ne moti in se vam zdi, da se temu ni treba zoperstaviti, potem ste bili res v napačni stranki. A napačno ste se odločili vi, mi smo zgolj prejeli vašo pristopno izjavo.

    Kar pa se spanja tiče, vam ga sam ne bi svetoval. Prej veliko budnosti in poučite se o pojavu tajkunstva. Pred Janšo tega pojava praktično ni bilo in primeri, ki jih navajate (čisto vsi in brez izjeme) s tem pojavom nimajo nobene zveze. Pa smeškoti gor ali dol.

    V 90 letih je sicer obstajal tip privatizacije (bistveno drugačen od tajkunske), ki se mu je reklo “divja”. Kek o tem ni govoril (to poglavje je namreč z revizijo, v kateri se je naknadno vse te postopke preverilo in nekatere tudi preklicalo, zaključeno) in tudi Janši zanje ni pripisal nobene krivde.

    Skratka – poznavanje tematike o kateri se piše, je predpostavka resne razprave.

  • stane pravi: 20. julij, 2011 ob 16:00

    Bogdan, kar je Drnovškova vlada izvedla s certifikati, Je Janševa izvedla malo po svoje, rezultat za družbo država je pa enak,
    Premoženje je poklonila, obveznosti pa obdržala.
    Ampak, država je nekaj več, kot podjetje, praviš.
    Seveda je, kapitalska družba gre v stečaj in upniki so na suhem, družba država pa bankrotira, njene obveznosti pa prisilno solidarno pokrivajo njeni lastniki, državljani.
    Imaš s tem, “nekaj več”, to v mislih, ali še kaj več?
    Nima pa to moje stalno enako vprašanje brez odgovora čisto nič z vajinimi prepiri, kdo ima prav in kdo se moti.
    Prav ima v pravni državi tisti, ki zmaga na sodišču.

  • Boris Fanin pravi: 20. julij, 2011 ob 16:51

    Ja kakšna zaboga pa je vsebinska razlika med “divjo privatizacijo” in kasnejšimi poskusi prevzemov večjih sistemov, ki jih imenujemo tajkunski. Vsi so potekali po robu zakona in pri vseh je država mižaala na obe očesi, namerno ali ne, to je zdaj vprašanje. No, privatizacija Zavarovalnice Triglav ni uspela, recept pa se takrat, ko je to potekalo, ni bistveno razlikoval od razvpitih prevzemov o katerih je govora sedaj. Tu si je Rop, bodimo iskreni, prislužil medaljo. Ampak to je samo ena divja ali tajkunska privatizacija, saj je vseeno o kateri govorimo, ki ni uspela. Ostale so šle skozi. Razlika med enimi in drugimi je bila v ceni potrebni za prevzem. Če ni bila previsoka in je družba dobro delala, se managerjem ni bilo potrebno ukvarjati s preživetjem in plačevanjem cene zanjo. Lahko so vlagali v razvoj in preživeli. Da pa vsem le ni šlo preveč gladko imamo te dni primer na dlani. Viator & Vektor. Pavčka nihče ni zmerjal s tajkunom, pa bo kljub vsemu propadel in njegova podjetja z njim. Da se o gradbenih baronih sploh ne pogovarjamo.

    Kar se tiče zaslug Zaresa pri ustavitvi kreditiranja prevzemov, pa tako, tako. Ti prevzemi na bankah ne bi šli skozi, ker je udarila kriza, ne Zares. Prej ali slej jih banke s podaljševanjem kreditov ne bi mogle podpirati. Ali je to bilo na pobudo Zares nekaj mesecev prej, ali nekaj mesecev pozneje, ko bi se banke same od sebe pričele sesedati same vase, ni bistveno. No, država jim mora v teh dneh kar izdatno pomagati.

    Delanje razlike med privatizacijami pred Janšo in za časa njegove vlade je veliko poenostavljanje, da ne rečem sprenevedanje. Res da so pri njem nekaj trgovali okoli medijev in vpliva nanje, kar je zavržno in v Janezovem stilu. Vendar je ta zgodba dobila epilog, ko so se mu tisti, s katerimi je mešetaril kaj kmalu uprli in privlekli zgodbo na plan. To je bil tudi eden od razlogov, da je za malenkost izgubil volitve. Če bo epilog še kakšen pa ne verjamem preveč. Bolj bistveno v vseh teh zgodbah je, da je veliko takih privatizacij družbeno škodljivih, saj najedajo gospodarske družbe in njihovo substanco in so škodljive na dolgi rok. Ne rečem, da vse. Ne vemo pa, koliko jih še pride na vrsto. Viator & Vektor je dovolj zgovoren primer. Kdo bi si mislil, kakšno leto, dve nazaj, da bo, saj ne vem, kako ga naj imenujem, divji privatizator ali tajkun Pavček nasedel, da o gradbenih baronih ponovno ne izgubljam besed.

    V teh dneh je sicer modna mantra, da so za vse odgovorni nadzorniki. Ja seveda, kdo pa jih je nastavljal vsa ta leta in kdo je poskrbel za normativno ureditev nadzora. Menda ja ne društvo manager in nadzorniški ceh.

  • Thank you and goodbye pravi: 20. julij, 2011 ob 20:07

    @ 17. Bogdan B:
    Pa obdelajva še SDS – ne, niso mi prav ne njihovi izpadi ne rabote :(
    Vsekakor pa nastanek Zaresa nisem videl kot nasprotni pol, zrcalni sliko … SDS&JJ. Zares sem videl kot nov izziv, kot sinergijo vseh pozitivnih energij in tistih, ki se “politike” do tedaj ni(m)o šli, ki smo končno videli stranko v katero se je imelo smisel!! včlaniti. Tudi veliko članov poznam, ki so prišli iz drugih strank že ob ustanovitvi (ne šele s pripojitvijo AS_a).
    Tudi na teh straneh sem zelo jasno in zelo odločno povedal, da ne vidim niti Zaresa niti njegovega vodstva in vidnejših članov v vlogi “tovariških kritikov” drugih, še najmanj SDS&JJ – pač pa nekaj, kar presega pobiranje vrženih, že sprahnelih kosti za obiranje.

    Pa vse dobro in veliko sreče želim Zaresu, da se pobere in mu uspe ponovno priti v parlament.

  • Elizabeta pravi: 20. julij, 2011 ob 20:18

    Tako, bolj že iz navade sem šla brat vse te komentarje in med drugim moram @12 Staneta vprašati, za katerimi darili jaz jokam?

    Da ti bo malo bolj jasno, ti povem: ničesar ne obžalujem za nazaj. Kar se financ tiče, nimam nobenega smisla za te stvari in ker se tega zavedam, mi ni za nič žal. V nekem trenutku sem imela kar neki teh evrov (ne iz certifikatov,) pa sem vse razdala. No, in spet nisem od tega imela nič. Pa saj mi nič ne manjka! Ni vse v denarju. In to je to!

  • stane pravi: 20. julij, 2011 ob 22:28

    Thank you, tudi sam sem imel pričakovanja, da bo zasijalo sonce zares.
    Kot ti.
    Sva se pač uštela in kaj potem, življenje teče dalje.
    Ampak, ti imaš svoje predstave, jaz pa svoje.
    Čisto enako, kot sta jih imela tudi Gregor in Bogdan, da sta začela.
    Kakšen smisel torej ima obtoževati njiju, ne pa sebe.
    Možnosti ustanovitve stranke so za vse enake.

  • stane pravi: 20. julij, 2011 ob 22:48

    Elizabeta, seveda je vse v denarju.
    Če ga imaš toliko, da misliš, da ga imaš dovolj, je v redu.
    Če misliš, da ga imaš za svoj stil življenja premalo, je vrag.
    Ti bi ga delila, jaz pa trošil.
    To je osnovna razlika med moškim in žensko.
    Lepa, ne grda.
    Zato se imamo radi, moški in ženske.
    Mati in oče, dama in gospod, tovariš in tovarišica.
    Zemla in Sonce.
    Se ti ne zdi?

  • Bogdan B pravi: 20. julij, 2011 ob 23:31

    @Boris Fanin
    Če vsak pojav dovolj posplošite, med njimi res ni razlike. Tako kot vi utemeljujete enakost divjih in tajkunskih privatizacij (oboje je družbeno škodljivo), lahko s tajkunskimi privatizacijami izenačite tudi npr. krajo avtomobila. Tudi to je namreč družbeno škodljivo.

    Tako da je veliko poenostavljanje v resnci v spregledu razlik med posameznimi tipi privatizacije in ne v delanju razlike med njimi. Kdor teh razlik ne vidi, tudi ne more uspešno preprečevati teh pojavov.

    Tajkun ni oznaka za kateregakoli tipa, ki nam ni všeč, ampak izraz, ki se je izoblikoval za poslovneže, ki so obogateli zaadi sprege in na podlagi “poslovnih” dogovorov z avtoritarno oblastjo. Ker oblast v Sloveniji pred Janšo ni bila avtoritarna, tudi ni bilo pravih pogojev za nastanek tajkunov. Specifika tajkunskih privatizacij v primerjavi z divjimi je torej v dogovoru (dogovoru, ne pa mižanju) z oblastjo pa tudi v kreditih, ki so bili zavarovani z delnicami prevzetih podjetij. Divje privatizacije pa so potekale v glavnem preko bypas podjetij, ki so jih ustanovili menedžerji družbenega podjetja.

    Bitka z obema pojavoma je zahtevala povsem drugačno ukrepanje in tajkunske je bilo treba udariti pri izvoru sredstev za prevzeme, pri bančnih kreditih torej. Zares je to predlagala in izsilila in prav smešno je vaše minimiziranje te poteze z argumentom, da bi gospodarska kriza itak onemogočila bankam nadaljnje podeljevanje teh kreditov. Na dovolj dolgi rok zgodovina namreč zmeraj vse uredi, tako da bi se stvar v naslednjih 100 do 200 letih uredila tudi brez gospodarske krize. Vprašanje je torej le, koliko časa ste pripravljeni čakati in nič storiti.

  • stane pravi: 21. julij, 2011 ob 0:13

    Bogdan B pravi : Vprašanje je torej le, koliko časa ste pripravljeni čakati in nič storiti.

    Bogdan, se strinjam s tabo, razlika je le v tem, da ti misliš na politike, jaz pa na državljane, lastnike družbe država.

  • mali janezek pravi: 21. julij, 2011 ob 1:25

    Bomo kmalu vsi plešasti zaradi za lase privlečenih izgovorov. Oblast je bla vedno avtoritarna, tudi pred jj. tajkun, kot izraz, mi ni všeč. Imamo dva lepa sinonima, lopovi, kriminalci.
    Ključne v spregi so banke, in upravne enote. Zakaj meni ne date v državni banki kredita za nakup triglava kot garancijo pa bi dal kupljene delnice?
    In, če bi kupil in namerno sesul podjetje, da bi na lokaciji zidal, zakaj mi upravna enota ne bi dala dovoljhenj? Ker nisem naš!
    Vsaj tiho bodite.
    In hvala za urejanja z matildo, na dolgi rok. Jest je namreč treba vsak dan.
    Sem bil na ravnah in sem videl kaj ste naredili s SIJ in vsemi podjetji.

    Vse ki ste bli zadnjih 20 let zraven, tko in tko, bi morali za vekomaj lustrirat. forever!

  • Thank you and goodbye pravi: 21. julij, 2011 ob 8:22

    Še o besedi “tajkun” :P
    nastala je natančno pri istih in v istem obdobju, ko so bili njihovi generiki na oblasti (2004/8) :)
    In kot smisel, pomen je pač napačno umeščena (kot je bil njega dni “labodji spev” ) :) v naš prostor.
    Iz zato naj bi šlo: (morda) povedati generiku, da je ustvaril mimosunek, ki se mu je celo režal v ksiht :P — še bolje pa onega nergavega kričača pustiti, da se smari v lastni že prežgani masti :P

  • mali janezek pravi: 21. julij, 2011 ob 11:27

    Še vedno pričakujem odgovor, kako z enim evrom v žepu lahko postanem lastnik Triglava?
    Žal ste SIJ prodali, čene bi tud SIJ bil pripravljen sprejet. TEŠ ne.

    Z miljardami, tudi mojega, ki so poniknile bi že zdavnaj zgradili AC do koroške in kočevja, ter bele krajine.
    Znali ste zastrupit, uničit molzt, zdaj je pa tam krah. In harašo zagožnove marije.
    Vse pošteno.

    Torej imam tud jaz maršalsko palco v torbi, pešak.

    pol menite da morala nima več mesta v SLO, danes in jutri?

  • Državljan pravi: 21. julij, 2011 ob 11:54

    @mali janezek
    Sprijaznite se že no: ne morete kupiti Triglava z 1 EUR. Ni ga mogla Klemenčička, ne morete ga vi.

    Kdo so že tisti tipi skriti v besedah “prodali ste SIJ”? Ali ni značilnost malega janezka državljanski pogum in zato zmeraj vse pove naravnost?

    In kdo so že tisti, ki so znali zastrupit, molzt itd. In kaj so zastrupili, molzli itd.? Od malega janezka res pričakujemo, da reče bobu bob, ne pa da politično zavija okoli vogalov.

  • Elizabeta pravi: 21. julij, 2011 ob 14:22

    Stane! Malo popravljam svojo izjavo: denar seveda je pomemben, vse, prav vse naše življenje je zvezano z njim. Cel svet je na tleh zaradi tega vražjega denarja – vse se začne in konča z njim. Samo. če pogledamo kaj se dogaja z Grčijo in ZDA- ki ji tudi grozi bankrot, če se ne bodo zmenili. Zraven pa nezaslišano bogastvo posameznikov.

    Meni pokojnina zadostuje za dostojno preživetje, hvala bogu, ne bi pa se branila, če bi bilo malo več, ampak ni, in temu dejstvu pač prilagajam svoje življenje. Bila bi pa zelo v šoku, če ne bi imela dovolj za spodobno preživetje. Hočem samo povedati, da se zavedam pomena denarja. Če ga nič nimaš, je hudič!

  • Boris Fanin pravi: 21. julij, 2011 ob 16:06

    @Bogdan B
    Če ostaneva pri generičnem, splošnem pojmu, družbene škodljivosti, se strinjava vsaj v tem, da so bile ene in druge privatizacije družbeno škodljive. Pa pustiva sedaj tisti avto in razprave o tem, da je vsaka kraja družbeno škodljiva. Pri eni in drugi privatizaciji so posledice dosti hujše in zadenejo več ljudi, oziroma imajo vpliv na širši segment družbe kot individualna kraja. Skupna posledica enega in drugega početja pa je, da je zaradi tega država v razvojnem zaostanku.

    Če izhajava iz definicije tajkunstva, kot o dogovoru dogovor z avtoritarno oblastjo, je med obema vrstama privatizacije razlika, saj se pri divjih privatizacijah niso kaj dosti neposredno dogovarjali, pa tudi oblast ni bila avtoritarna. Tu ni dvoma. Ampak tihi dogovor je lahko tudi mižanje oblasti, ki ne reagira, ko bi morala, ali to stori prepozno, ko je vlak divje privatizacije že odpeljal. Da pa se je na tak ali drugačen način z oblastjo dalo dogovoriti, me pa nihče ne bo prepričal, da ni res. Upam da sedaj ne bom pozvan, naj navedem konkretne primere, da mi ne bo potrebno brskati po starem tisku in iskati raznorazne old boyse, itd. Posledice vsega tega početja pa so, bom spet uporabil ta splošen izraz, družbena škoda.

    Kar se tiče bank pa tole. Vi pravite da minimiziram, jaz parvim da pretiravate. Vsekakor je bila poteza Zares koristna, že zato, da se opozori na nedopustno početje tako politike kot, hm, bank v večinski državni lasti. Ampak, da se je z akcijo Zares preprečilo podaljševanje takunskih kreditov, bank ni rešilo. Banke, predvsem NLB, so v krizi. Po državni dokapitalizaciji 250 mio EUR za slednjo, je bilo že dober mesec kasneje jasno, da bo potrebno še najmanj enkrat toliko. In za krizo našega bančništva, katerega velik del plasiranih kreditov pomenijo tajkunska posojila ni bilo potrebnih 100 do 200 let, ampak le dobro leto od udarca gospodarske krize.

    Vse skupaj v zvezi s poudarjanjem zaslug Zaresa me spominja na sintagmo o tretji največji parlamentarni stranki, s katero se je kakšno leto nazaj na veliko opletalo. No sedaj o tem ni več govora. Zakaj ni bila samo tretja, ko pa je bil zaostanek za prvima dvema tam okoli 20%. Bi bilo bolj primerno in manj samovšečno in v skladu z načeli nove politike.

  • Boris Fanin pravi: 21. julij, 2011 ob 20:00

    @Bogdan B
    Nisem še končal. Me je zaneslo in sem prehitro odgovoril, ter nasedel definiciji tajkuna, kot ste jo napisali. Sem šel malce pogledati na Wikipedio. Definicija pojma zapisana tam se malce razlikuje od vaše in me še bolj utrjuje v prepričanju, da je razlika med različnimi vrstami privatizacije, ki jo ustvarjate, umetna.

    V nekdanjih socialističnih državah z besedo tajkun označujejo osebe, ki so v času privatizacije in uvajanju kapitalsko-tržnega sistema ustvarile veliko bogastvo in mrežo poslovnih povezav. V Sloveniji se je pojem tajkunov in »tajkunizacije«, kot način obvladovanja gospodarstva z mrežnimi povezavami novih bogatašev, pričel pogosteje obravnavati po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša sprožil proti-tajkunsko kampanijo oziroma vojno. Tako po Wikipediji.

    Torej nič o poslovnežih, ki so obogateli zaradi sprege in na podlagi »poslovnih« dogovorov z avtoritarno oblastjo. Ko definicija navaja mreženje in mrežne povezave, seveda to ne pomeni, da je pri tem oblast izvzeta. Če je interes na obeh straneh in oblast dojemljiva za korupcijo, se bodo v mrežah, takšnih in drugačnih hitro našli oboji. Vaša definicija sprege na podlagi poslovnih dogovorov z avtoritarno oblastjo se spotakne že pri tajkunskem prevzemu Merkurja. Bine Kordež in co. se niso prav o ničemer dogovarjali z Janezom Janšo, ali morda z »organization«, ampak so Merkur meni nič tebi nič, sprivatizirali. No, da smo natančni, poskusili so ga sprivatizirati. Pri tem jim je pomagala mreža, imenovana »gorenjska naveza«, ki je segala od Save d.d., NFD Staneta Valanta do Perutnine Ptuj in še koga, predvsem za parkirišča delnic, ki pomenijo tudi začasno porazdelitev kupnine. Pa dobre zveze na bankah, ki so jim odobrile kredite, ne morda pri avtoritarni oblasti.

    Drugi del vaše definicije, ki specificira tajkunske privatizacije, so zavarovanja za najete kredite izvršena z delnicami podjetij. Kreditiranje z zastavo vrednostnih papirjev prevzete družbe je tako običajen in star pojav, da nima nič skupnega s pojmom socialističnega ali tranzicijskega tajkuna. Torej so se delnice družb zastavljale za prevzeme še pred dobo Janeza Janše. Seveda so morale prej nastati, torej s pojavom delniških družb, ki so nastale z lastninskim preoblikovanjem podjetij. Pred tem pa se je seveda privatizacija vršila preko bypas podjetij, saj delnic ni bilo, oziroma so bile v prvi fazi razpršene na veliko število malih delničarjev od certifikatskih do zaposlenih v teh podjetjih.

    Kot sem že zgoraj omenil, me je ta malce bolj poglobljen pogled v definicijo tajkunstva, za kaj bolj resnega v tej klepetalnici niti nimam časa, še bolj utrdil v prepričanju, da je delitev privatizacij na tajkunske in one druge, umetna. Oboje so v veliko primerih povzročile, bom spet omenil, družbeno škodo. Ta se meri v milijonih, ki so bili zafrčkani za neuspele privatizacije, namesto da bi šli v razvoj podjetij v lasti družb in posledično na družbo kot celoto. Edino to je merilo družbene škode, ne pa kako se privatizacija imenuje. Rabote Janeza Janše pri tem pa so neka druga zgodba, ki ima tu in tam kašno stično točko z njimi, česa bistveno več pa ne. Pivovarna Laško in Istrabenz bi zašla v težave tudi, če ne bi kupovala Mercatorja in Dela. Seveda si rabote Janeza Janše, da ne bo nesporazuma, zaslužijo posebne obravnave.

  • stane pravi: 21. julij, 2011 ob 20:37

    Boris, ne kompliciraj, gre za proces brezplačnega prevzemanja premoženja nikogaršnje družbe država v privatno last na nenasilen način.
    Po demokratični poti sprejemanja zakonov, ki to nenasilno pot omogočajo.
    Problem je samo ta, da družba država v resnici ni nikogaršnja družba, ampak v lasti vseh državljanov, ki za njene obveznosti do upnikov odgovarjajo prisilno solidarno.
    Finci so Grke danes pozvali, naj poplačajo svoje obveznosti kar z vsem premoženjem države, tudi s teritorijem.
    Temu se po domače reče vojna napoved, ki jo lahko v primeru bankrota pričakujemo tudi mi.
    Tudi Golobič čuti to na vodi, samo se ne zna pravilno izraziti, od kod vse to izvira.
    Vse to izvira od nikomur odgovornih politikov, ki države vodijo tako, kot da so res nikogaršnje.
    Prestop v opozicijo te neodgovornosti nič ne zmanjšuje.
    Vseh 90 parlamentarcev je v tem smislu čisto enakih in taki bodo tudi naslednji.
    Z delnico države se politiki ne bodo samoomejili nikoli.
    Tudi Zaresova samoomejitev je zgolj prazna beseda, kajti samo ena stranka te samoomejitve ne more izvesti.

  • Bogdan B pravi: 22. julij, 2011 ob 0:06

    @Boris Fanin

    Se mi je kar zdelo, da boste začeli z ugotovitvijo, da je kraja podjetja hujše od kraje avtoimobila. Se strinjam, a nima nič opraviti s poanto. Ta je v tem, da ne morete izenačevati pojavov samo zato, ker so družbeno škodkljivi.

    Wikipedia ni slovar tujk. In tajkun je, kot vsak označevalec, na katerega se vežejo raznovrstni pomeni, ime, ki nima vsak dan istega pomena. V slovarjih se ga pač ne da enkrat za vselej ujeti. Pa tudi ne vidim nobene bistvene razlike med tem,kar sem o tajkunu zapisal sam in kar je wikipedia.

    Bineta Kordeža nisem poimenoval za tajkuna. Če vi menite, da je, dajte to še razložiti, namesto da ga predstavljate kot antitezo moji tezi.

    To, da so privatizatorji zmeraj jemali kredite vemo vsi. A če želite primerjati obseg tega problema pri bypasih, z obsegom pri prevzemih v prejšnjem mandatu, boste debelo zgrešili problem. In tudi zdravilo zanj.

    Nikoli nismo trdili,da je naš uspeh pri prenehanju kreditiranja tajkunov, rešil banke. To tudi ni bil naš namen, ko smo to predlagali. Namen je bil preprosto v prenehanju kreditiranja in posledičnem izgonu tajkunov iz lastništva prevzetih podjetij. In to je uspelo.

  • stane pravi: 22. julij, 2011 ob 0:45

    Bogdan, to je že uspelo, ampak v čem vidiš garancijo, da bo AUKN, ali pa banke, ta zaplenjena podjetja upravljal bolje, kot bi jih tajkuni.
    Nazaj v naročje so jih samo zopet dobili nikomur odgovorni politiki.

  • Blaž pravi: 22. julij, 2011 ob 7:05

    Pozdravljen Bogdan in drugi razpravljalci,

    že nekaj časa se nisem oglašal na teh straneh, ker preprosto nisem zasledil nobenega prebojnega koncepta.

    Tudi tole tvoje razmišljanje o razlikah med nekdanjo “prihvatizacijo” in novodobnim tajkunstvom ne “kupim”.

    Oba pojava spadata v kategorijo tajkunstva (beri: koruptivne sprege politik – advokat – “poslovnež”), razlika je le v tem, da so eni delali bolj v rokavicah, drugi pa bolj na grobo – tu je tudi razlika med časom LDS in SDS.

    Tudi Zares naj bi nastala kot odziv na LDSove grehe, mar ne?

    Vendar vse to že vemo. Vprašanje pa je: Kaj sedaj? Bogastvo naroda je deloma zapravljeno, deloma nepravično prerazporejeno.

    V 20 letih kapitalizma a la Slovena se je pravnomočno sprocesiralo nekaj tajkunskih pojavov, večinoma so stvari padle v vodo, 2, 3 ljudi pa je doletela sodba s pogojno kaznijo.

    JAKA MUDA.

    Razočaranost slovenskih volilcev je v močni korelaciji z občutkom pravne varnosti. ta je danes na psu, upam, da se strinjamo.

    In še tu bi lahko potegnil paralelo z gospodom, ki je povedal, da ni za vse tegobe kriv SDS. Seveda ne maram njihovega načina dela, vendar krivde za slabo delujoč pravosodni sistem ne morem pripisati zgolj JJ. Prej “zlati dobi” LDS.

    In kje smo danes v pravosodju oz. pri organih pregona? Kaj bolj daleč od zlate ere LDS ziher ne, kot nalašč se stvar še nadalje perpetuira.

    Kot volilec sem tudi zaradi tega ali predvsem zaradi tega razočaran nad slovensko politiko, Zares je resda mnogo obetal, a kaj, ko se mi zdi, da mu je bil koncept pravne države ugrabljen pred nosom, tudi s pomočjo “zunanjih prijateljev”, ki se slinijo k vsaki stranki, in se vodstvena politika nanje tako ali drugače, kdaj pa kdaj, opira.

  • Marija Grm pravi: 22. julij, 2011 ob 20:28

    Bogdan B – moja antiteza tajkunstvu je taka, da so tajkuni vsi, ki so se brez posebnih zaslug in dela dokopali do sredstev, ki jim ne pripadajo ne po zakoniti ne po moralni plati. Tudi vas Bogdan B štejem med tajkune saj od nastanka države živite na tuj račun in sicer od LDSovega postonjskega Optimizma dalje, pa vse do vašega dosedanjega političnega dela in šmuglanja, kateremu se učeno reče lobiranje. Hudič je vzel tudi vašo moralo in ko vas berem, gledam ali poslušam, se mi zasmilite, ker še vedno mislite, da ste nekaj in nekdo, čeprav to niste nikoli bili in nikoli ne boste.
    Vaše sedanje hljinjeno čistunstvo in filozofski prispevki vašega šefa so pomagali vašim nasprotnikom naskok na oblast brez borbe. In to je vajin domet in čisto nič več. Ker so vam v TEŠu vzeli zaleta in vas odstranili od korita, ki je še polno in se ima s čim napolniti, je pa vse narobe in ste zato žrtvovali stranko in temu ste vi rekli, da je bilo v imenu javnega interesa. Volk dlako menja …

  • mali janezek pravi: 23. julij, 2011 ob 12:08

    k 34, Kraja avtomobila verjetno pred zakonom ni kraja, ampak zgolj začasna odtujitev ker ni dokaza da ga je tat hotel obdržat. le sposodil si ga je. Enakovredna kraji podjetja je le če je avto vaš in nimate kasko. Zase mamo vsi poseben meter.

    Nadalje razlika ki je za vas ni: privatizatorji so ZMEROM JEMALI kredite.
    Dejansko pa so ZMEROM DOBILI kredite.
    nekdo jim jih je dal iz takih ali drugih razlogov. kateri so pa vi bolj veste. sem že zapisal da iščem kredit za nakup triglava, v zameno bom zastavil delnice. računam na nlb, zakrajška, kramarja, gasparija…

    Uspelo vam je tako da so lastniki droge, kolinske, kmalu merkatorja… hrvaški tajkuni s pomočjo taljanske arhar banke, ki je dala kredit z računico. bravo zaresu, tako treba.

    k 37, gospa iz SD. Ta sredstva žim žal zakonito pripadajo, ni lepo, a je njihovo.
    Vseeno mislim gospa, da se motite in da je g BB nekaj in nekdo. In, kdo vam daje sodniško palico? S tem da so pomagali JJ na oblast se strinjam (načrtno?)
    Menjava dlake je odraz prilagajanja sprememb okolja. Adaptacija. pozitivno

  • stane pravi: 23. julij, 2011 ob 17:59

    Janezek, čisto nobenega dokaza ne potrebuješ za trditev, da so vsega krivi nikomur odgovorni politiki.
    In tudi nobenega dokaza za to, da smo državljani veliki osli, da jim to dopuščamo s tem, ker jih ne kontroliramo tako, kot vsak normalen lastnik podjetja kontrolira direktorja svoje družbe.
    Po dobičku, ki pripada lastniku, ne pa direktorju.
    Ampak, lastniki kapitala države smo v večjem zosu od ostalih lastnikov.
    Za obveznosti svoje države garantiramo solidarno vsi.
    Torej smo osli na kvadrat.
    Danes bi bil osel tudi Marx z njegovo presežno vrednostjo, če ne bi uvedel delnice države.
    Namesto državljana je za lastnika kapitala države postavil proletarca, kar naši sindikalisti še danes mislijo, da so.
    Desni modreci pa namesto državljana davkoplačevalca, kar politiki še nanes mislijo, da je res.

  • ANiml pravi: 23. julij, 2011 ob 21:52

    Zgolj dopolnilo k prispevku..

    NKBM se je v zadnjem času dokapitalizirala pod vodstvom dr.Bajuka in mag. Vizjaka.. Ali se spominte delnic ki so se prodajale po 30 evrov, zrasle na 50 in danes padle na 6 evrov..

    Kar se NLB tiče, ta se sanira tudi preko dokapitalizacije ADRIE inp…
    NLB ne potreebuje zgolj 200-300 mio Evrov…NLB potrebuje 3-5 miljard Evrov za uspešno sanacijo..No pa to g.Janša njabolje ve…

    Po mojem izraz tajkun opisuje nekoga ki je na “lahek” način prišel do premoženja in ga nato zagonil-zapil…Ta zapitek pa plačamo davkoplačevalci…

    Zanimivo vsi meneđerji leta so danes luzerji leta..a nihče v zaporu…

    No sprejemala se bodo poroštva za neke čudne nasedle neekonmske investicije…ali lahko to preprečimo?

    Lp

  • stane pravi: 24. julij, 2011 ob 0:52

    ANiml pravi : Zanimivo vsi meneđerji leta so danes luzerji leta..a nihče v zaporu…

    Milan, zakaj oni, ne pa tisti, ki so jim to omogočili.
    Nikomur odgovorni politiki, od Peterleta, Drnovška, Bajuka, Ropa, Janše in njihovih.
    Za Pahorja in njegove bomo še videli.
    Imajo še samo tri sekunde časa in manjšinsko, svojo vlado.

  • Bogdan B pravi: 24. julij, 2011 ob 9:23

    @Blaž
    Pavite, da spadata tako nekdanja “privatizacija”, kot novodobno tajkunstvo v pojav tajkunstva in da gre v obeh primerih za sprego politik-advokat-poslovnež (kar je tudi po mojem najboljša definicija tajkunstva). Se pa ne strinjam, da je bila ta sprega pomembna pri bypas privatizacijah v 90 letih. “Vloga” politike v takratnem procesu je bila le v tem, da je capljjala za časom (kar je sicer njena najpogostejša vloga v zadnjih 30 letih) in dolgo iskala način, kako reagirati. Kar je bilo tudi sicer v zgodovini povsod in zmeraj razlog za akumulacijo kapitala v rokah manjšine. Razlika med časi LDS in SDS je zato zame velika. Kot sem že zapisal, v Drnovškovih časih prodaje Mercatorja v njegovi pisarni ni bilo mogoče dogovoriti.

    Še nekaj o pravni državi. Koncept pravne države se v javni diskusiji poenostavlja, romantozira in moralizira. V osnovi ga govorci zamenjujejo s konceptrom “moralne države” in ugotavljajo, da pravne države ni, ker niso vsi, ki se govorcu zdijo lopovi, za zapahi. Za obstoj pravne države je občutek državljanov, da se zadeve v osnovi rešujejo pravično, seveda pomemben in nedvomno ima Slovenija danes s tem velik problem. Vendar pa ne smemo pozabiti, da bi bila država, v kateri bi bil za zapahi vsak, ki se komu od tistih, ki v javnosti ugotavljajo, da nimamo pravne države, popolno zanikanje koncepta pravne države.

    @Marija Grm
    Vaša definicija tajkunov (vsi, ki so brez posebnih zaslug in dela dokopali do sredstev, ki jim ne pripadajo ne po zakoniti ne po moralni plati) pa zajema, poleg tajkunov – tudi vsakega vlomilca, roparja in prodajalca mamil. Kot sem že rekel – saj so družbeno škodljivi, a niso tajkuni. Ker zahteva preganjanje prodaje mamil povsem drugačne ukrepe, preganjanje kot tajkunov, je pomembno poznati razlike med obojimi in moralno izenačevanje tu nič ne pomaga.

    Na način, kot ste mene uvrstili med tajkune (brez enega samega argumenta, kar tako in na počez), lahko tudi jaz vas. Pač rečem, da ste tajkunka, sedaj pa dokazujte, da niste, če znate. Sem pa zmeraj pripravljen, da, v skladu z vašo definicijo tajkunstva, preveriva, koliko je kdo od naju prišel do sredstev brez dela in zaslug, koliko pa z delom in zaslugami.

    Tistega o nasprotnikih, ki sva jim z mojim šefom pomagala na oblast pa ne razumem. Katerim nasprotnikom in kdaj?

    Kako smo bili mi (kdorkoli že ta “mi” je) pri TEŠevem koritu in kako sedaj nismo več me pa res zanima. Nam lahko pojasnite?

    @mali janezek
    Glede kreditov sem izrecno poudaril, da so privatizatorji zmeraj jemali kredite, da pa je bil obseg tega problema pri bypas privatizacijah minoren, v primerjavi s tajkunskimi privatizacijami. Za banke so privatizacijski krediti v 90 letih po obsegu nepomembni, tajkunski pa so jih spravili na kolena (hvalabogu ne še na hrbet).

    Razlog je na dlani. Bypas privatizacije so se dogajale z ustanovitvijo bypas podjetij za majhen denar in prenosom poslov iz matičnega podjetja na bypas. Veliki krediti za to niso potrebni. So pa potrebni za prevzeme velikih sistemov, ki so se jih polakomili naši tajkuni.

  • Blaž pravi: 24. julij, 2011 ob 11:43

    Bogdan (čeprav ne želim, da je to zgolj “najina” razprava),

    če sem še član Zaresa, je tudi zato, ker je 5 minut čez dvanajsto izstopila iz te ponesrečene koalicije… poleg seveda vseh dobrih posameznih potez, ki jih je naredila – kljub vsemu – v zadnjih 2 letih.
    Kakšna smela poteza več bi se morala zgoditi že 2009, ob višku afere v zvezi z GG, vendar se to žal ni zgodilo.

    Zakaj to omenjam? Ker želim povedati, da ni vedno (so)krivda subjektivna, lahko je tudi objektivna. Politično je mnogokrat merjena objektivno. To je realnost.

    Kaj to pomeni? Če si politično zraven vrha, pa nič ne ukreneš, da se kalvarija oz. lopovščina ne bi dogajala, potem si vsaj moralno – politično (so)kriv. Ali pa so odmevi na neko politično dejanje ali participacijo, čeprav zakonito, lahko tolikanj negativni, da velevajo korak nazaj.

    Konkretneje:
    - LDS je bila velika skupina ljudi, vendar jo štejem za najbolj odgovorno za razkroj pravosodnega sistema v SLO v 90′. Učinki tega sistematičnega ali pa laissez faire dela v pravosodju je danes vsem viden, zlasti pa v kazenskem sektorju. Hvala osamosvojitelji!

    - Bavčar je šel v Istrabenz s konsenzom vrha LDS, seveda, tudi Drnovška. Pa ne rečem, da je zato kdo drugi individ. kriv za njegov nadaljni poslovni pogrom, politično pa žiher.

    - LDS je politično kriva, da nadzorni organi niso delovali, kot bi morali, niti ATVP, niti nejna predhodnica, niti tožilstvo, ipd. Zadeva pa je bila tolikšni meri nedelujoča, da verjamem le eno: Da je šlo za močno vplivanje politike, advokatov in bogatih poslovnežev, ki so si vsi razdelili izplen. Priznavam pa, da se je vrhunec prihvatizacijskega tempa zgodil v času med 2005 in 2008. OK, tudi SDS ne ubeži svojemu delu krivde…

    Od vrha Zaresa pa še zmeraj pričakujem bolj oster prelom z LDSom, ne samo deklarativni.
    In po moje ni naključje, da ima LDS še danes v rokah pravosodni in policijski resor (logično, saj je največ tajkunov njenih pripadnikov), da je novi slovenski FBI nastal na koruptivni podlagi…. in da je učinek fotoshooting akcij tožilcev in policajev zadnjih 10 let skoraj ničen.

    Bogdan, statistika ne laže. Poglejmo čez mejo, koliko velikih rib uspešno obsodijo, zlasti ozrimo se v Nemčijo, in sedaj se ozrimo še v SLO v zadnjih 10 letih. Izplen: ENA VELIKA ŽALOST, 000!

    A so pri nas potemtakem sami poštenjaki?

    To vprašanje je izjemno pomembno in Zares se ga je loteval zgolj mimogrede, še vedno pa bolj močno kot ostale stranke. Žal tako je izpadlo, zato je razočaranje ljudi veliko.

    Seveda, nisem idealist, in verjamem, da je “lulati proti vetru” težko, a nekdo bo moral vsaj 50% to narediti. Brez tega ni preloma z gnilobo v preteklosti in žal sedanjosti.

    Zares naj bi nastala kot prelom z LDS. Če ni temu tako (kaže daj ebil prelom bolj švoh), potem bo marsikdo imel zelo, zelo grenak priokus.

  • mali janezek pravi: 24. julij, 2011 ob 12:46

    k42. Jasno vprašm, ker ste bili cel čas zraven, kot tudi GG:
    če ste se že tako zgledovali po zahodu, zakaj niste preplonkali zrele rešitve avstrije in nemčije. Tako pri ustavi, kazenski zakonodaji, državni upravi…
    Kakšno računico ste takratni imeli, da ste pustili, da amaterji, tatiči, potencialni tatovi… na novo odkrivajo toplo vodo (za mastne honorarje, kot npr g Pirnat)?
    Namreč v V znanosti in na Kmetih gradiš na že znanem. mali bi vzel avstrijski ali nemški zakonik in ustavo v roke, prebral vsak člen in opravil le minimalne nujne korekture, zaradi naše tranzicijske specifičnosti. Ne zaradi balkanstva.
    Državno upravo bi splonkal po avstrijski…

    To ustvarjenje kalne vode je bilo namerno. Da se je ribarilo v kalnem, le izbranci z dovolilnico.

    k 43. zakaj je uriniranje proti vetru tako travmatično? Kaj se ti lahko zgodi? po nogah se popišaš, kar ni konec sveta in voda s katero se popišaš je TVOJA, bivši del tebe. Se pa da, in janezek (če je nuja) pišam proti vetru, s suhimi nogami, le da moram imeti noge široko narazen in vodo nese med nogami.

    Marsikaj se da a mora bit volja, znanje in potreba.

    Zares ni prelom z LDS, je le nova VEJA na tem neoliberalnem drevesu.

    Tudi prelom bi sicer bil možen, celo z istimi kadri, ampak tam bi bil potreben princip sajenja s potaknjenci, ko nastanejo nove korenine. V zared do tega ni prišlo. Korenine so ISTE. Žal pravim, zame. Za ostale pa po vaši presoji.

  • Bogdan B pravi: 24. julij, 2011 ob 13:08

    @Blaž
    Razprava o našem pravosodnem sistemu in krivdi za njegovo stanje ni lahka in bi zahtevala veliko časa in prostora, da bi obdelala vse vidike. Z marsičem od tega, kar pravite, se strinjam, na marsikaj imam tudi drugačne poglede in ocene.

    Ker torej ne bi načenjal nove teme pravosodnega sistema, odgovarjam le na trditev, ki je manj podvržena interpretacijam in različnim pogledom. Da se je namreč vrh LDS strinjal z Bavčarjevim odhodom v Istrabenz. Vrh je bil s tem odhodom le seznanjen. Odhod oz. prehod v Istrabenz je Bavčar dogovoril z dolgoletnim direktorjem Istrabenza Kosmino, kot odločujočim faktorjem v podjetju in v zvezi s podjetjem. Je pa res, da je njegov odhod marsikomu v LDS naredil veselje, a to veselje enačiti s strinjanjem bi bilo pretiravanje.

    Pa še nekaj. Ustanovitev Zares je v določnem smislu bila prelom z LDS. Predvsem prelom z LDS, kakršna je bila po volitvah l. 2004, resnici na ljubo pa tudi nekaj let pred tistimi volitvami. Sem pa mnenja, da ta država še ni imela in še kar nekaj časa ne bo imela vlade, ki bi tako uspešno opravljala delo, kot so ga LDSove v destletju pred tem. Z napakami seveda, a so vseeno zaenkrat nedosegljiv zgled. S tisto izkušnjo si sam preloma ne želim..

  • Bogdan B pravi: 24. julij, 2011 ob 13:28

    @mali janezek
    Resnica je ta, da smo in so plonkali tako ustavo kot zakonodajo ravno pri Nemcih in Avstrijcih (bolj pri Nemcih). A zakonodaja ni vse. Ta je vedno cepljena na neko kulturno (v najširšem pomenu) okolje in konkretne ljudi, ki v tem okolju sprejemajo odločitve. Rezultati enakih zakonov zato v različnih državah niso enaki. Včasih še čodobni ne.

    Seveda pa se ni dalo kopirati privatizacijskih zakopnov v Avstriji in Nemčiji, ker jih tam nimajo. “Privatizacija” se je pri njih dogajala, kot v večini drugih držav, v zadnjih 500 letih brez vsakih zakonov. Danes so tam nekateri bogati in nekateri revni, vmes pa večina ostalih in nikomur se ne zdi, da je za to stanje kriva sprega politike in poslovnežev ali vsaj mižanje države. Pri nas se je to zgodilo v 20 letih in občutki so drugačni. Kakorkoli že, njihov model “privatizacije” za nas ni prišel v poštev, ker nismo imeli na razpolago niti njihovega časa, niti njihovih zakonovv, ki bi jih preplonkali. Rezultat pa je, kar se tiče revnih in bogatih podoben (menda je pri nas nekaj manj revnih in dohodkovne razlike so manjše), le da se pri nas spomnimo, kako so bogati obogateli, pri njih pa ne. Kar je za nas prednost, ki jo velja izkoristiti.

    Katero naše programsko načelo ali tudi samo konkretno dejanje pa vidite kot neoliberalno? Ta vaša ugotovite (o skupnih neoliberalnih koreninah z LDS) me je užalostila, ker če je kaj za ta svet škodljivega, je to neoliberalna ideologija in praksa.

  • Elizabeta pravi: 24. julij, 2011 ob 15:40

    Berem te debate- zame so zanimive in mi dajo misliti.

    Jaz imam le eno prednost: da nisem obremenjena ne z LDS in ne z Zares in prav tako ne z navezo GG-Ultra. Zaradi upada javne naklonjenosti, so člani Zaresa povsem izgubili samozavest. Napaka pa je njihova, ker, če jih je to tako motilo, bi morali takrat zahtevati njegov odstop. Pa niso. In prav so naredili – samo tega sedaj ne bi smeli obžalovati. Kajti, GG ni naredil NIČ NEZAKONITEGA – zakaj znova in znova klicati po neki krivdi, ki je ni. Evidentno je, da se je afera Ultra zgodila zaradi povampirjenega novinarstva in zavedene javnosti, ki se je vsakokrat, pa naj gre za to ali naslednje afere, ujela v te pasti. Medijem pa so asistirali nekateri zainteresirani politiki.

    Za konec pa še to: pričakujem, da se bo spet kdo oglasil in sicer z nekimi čudnimi domnevami, da nekaj imam z GG: kot npr:. kakšnega skupnega sorodnika iz ZDA in kaj vem, še kaj! Odgovarjam: nič nimam z GG, nisem niti članica Zaresa, vsa ta leta se nisem aktivno ukvarjala s politiko in kakšnih zvez s politiki zato ne morem imeti. Za kaj takega pač ni bilo nobene prilike. Jaz samo razmišljam zgolj s svojo glavo. Pa, če imam prav ali ne -le z argumenti se pustim prepričati, da nimam prav. Vse drugo je zame kot lanski sneg. GG omenjam na tem mestu zato, ker je bil omenjen v teh debatah, kot vzrok za slab rejting te stranke.

  • mali janezek pravi: 24. julij, 2011 ob 17:55

    k 45. kokr ma janezek v spominu se je saniralo banko koper, ki je bila blazno zadolžena predvsem zaradi Splošne plovb, z javnim denarjem, tudi mojim.
    Kot dejanja kažejo in zdaj BB pravi, je imel istrabenz et al, lastniki koprske banke, svojega človeka, trojanskega konja v vladi Bavciar Igorio, ministra, ki je kot izgleda lobiral za lastnike banke, da so jim denar za sanacijo preprosto šenkali, brezobvezno. koprska banka, bremen prosta, je naenkrat postala dosti vredna za tri lastnike. V zahvalo, plačilo, za uslugo je Kosmina, jadralec ČAČA, nekdo že v jugi, odprl vrata bavciaru igoriu v Istrabenz. Da ga je sesul. Milicioner igorius se je čutil sposobnega za šefa uprave, janezek se ne bi. pa je konzervativen in nima lepljivih prstiv in oči.
    Pa ni kriv samo minister in Čača3, kriva je celotna takratna vlada in ožji sodelavci.
    Nato je milicioner primorce prodal fašistom.

    In ne mi rečt, da ni blo alternative, premoženje iz juge bi dali v pokojninski sklad, kot je predlagal ribnikar.
    In lahko bi uvedli drakonsko materialno in kazensko odgovornost managerjev za sesuvanje družbenih podjetij. Goli otok, zapor, zaplemba celi žlahti…

    Ne morem verjet da majo avstrijci tako zakonodajo, da je povsem nemočna do barab.

    Lastninjenje družbenega bi morali zamrzniti za 10 let.

    minula voda ne melje več. melje pa to da zdaj barabe pravite da ni denarja za mojo penzijo. za švajneraj pa je bil?
    vozi, vsi ki ste bli zraven in ste žakel držali. lustracija.

  • Blaž pravi: 24. julij, 2011 ob 18:13

    Bogdan,

    hvala za odgovor. Imam še naprej nespremenjeno svoje mnenje glede točk, o katerih si se posebej opredeljeval, vendar to ni sedaj pomembno.

    No, res je tudi, da je LDS nekoč delal v času relativno velike gospodarske rasti – ne vem, koliko zaslug lahko to pripišemo ravno LDS – zato je lahko pogled za nazaj romantičen. Drseči tečaj je npr. lahko imela vsaka država… Tudi štartalo se je 1992 iz nizkega položaja in šlo je lahko le počasi navzgor. Tudi zaradi tega je lahko pogled za nazaj še bolj romantično relativen: da se reči, da je bilo mnogo dobrih stvari. Je pa bila Drnovškova vlada najuspešnejša doslej… z napakami vred.

    Stvar pogledov. Danes so se koncepti (če je bil sploh kakšen res do konca izdelan?) izpeli in pogrešam ravno to: prebojni koncept. Zares je do neke mere poskušal glede tega vprašanja nekaj narediti…

    Vendar politična elita, vsa v SLO, je padla na izpitu glede distance s turbo podjetniki, hkrati pa ni spodbujala pravosodne organe pri vzpostavljanju ustreznih mehanizmov nadzora.

    Tako je dejal tudi Drnovšek v zadnji fazi “razodetij” in rahlih “mea culp”, zato mi ni potrebno to posebej utemeljevati.

    Škoda. Sedaj pa upam, da bo vodstvo Zares pokazalo več pozitivne drznosti kot doslej, in seveda tudi nujne samorefleksije. Konkurenca, zlasti SDS in Janša že imata asa v rokavu za volilni boj in motijo se tisti, ki mislijo, da bo JJ zastavonoša.

  • Boris Fanin pravi: 25. julij, 2011 ob 17:37

    @Bogdan B

    Najprej nekaj o definiciji pojma tajkun. Res je, to je predvsem v naših logih nov pojem, in ker je nov nima izoblikovane definicije, kot pravite nima istega pomena. No, pomen se je spreminjal že skozi zgodovino. In ker je temu tako, lahko vsak vanjo tlači elemente, ki so mu všeč in pojav tajkunstva razlaga po svoji definiciji. Da je razprava s tem onemogočena, je jasno, saj govorimo drug mimo drugega.

    Ko pravite, da ni nobene bistvene razlike v tem, kar pravi Wikipedia in kar ste napisali. Pa je le razlika. Pojav vtajkunstva v enem od elementov definicije opredeljujete kotdogovor z avtoritarno oblastjo, (Tajkun ni oznaka za kateregakoli tipa, ki nam ni všeč, ampak izraz, ki se je izoblikoval za poslovneže, ki so obogateli zaadi sprege in na podlagi “poslovnih” dogovorov z avtoritarno oblastjo.).Wikipedia ostane dokaj skromno le pri mreženju, ki je seveda bolj splošen pojem, ki lahko zajame več subjektov. Ne mi sedaj govoriti, da to kar ste zapisali ni definiranje pojma tajkun. Tako ga vi razlagate in v tem elementu se razlikujete od Wikipedie. In pri tem se odpre čisto konkretno vprašanje, pri Bošku Šrotu na primer. Kdaj je postal tajkun? Ali je bil to že, ko si je preko Kolonela netransparentno prilastil KBM Infond in s tem posredno postal kar velik lastnik dnevnika Večer in še marsičesa drugega, ali pa takrat, ko je sedel v pisarno Janeza Janše, saj veste na tisti famozni sestanek.

    Kar se tiče bineta Kordeža smo spet pri istem problemu. Za tajkuna so ga proglasili mediji in zelo verjetno zato, ker si v definicijo pojma novinarji tlačili svoje elemente. Sam s tem nimam problemov. Zame je nad družbo Merkur izvedel divjo privatizacijo, ki ni uspela, da pa je pri tem bilo storjenih tudi nekaj kaznivih dejanj, pa bo tudi verjetno, saj je v kazenskem postopku.

    Za konec pa bi se ustavil še pri vašem zadnjem stavku. Namen (Zares) je bil preprosto v prenehanju kreditiranja in posledično izgona tajkunov iz lastništva prevzetih podjetij. Hm, spet vame vrta črv dvoma. V teh dneh se po medijih pospešeno rola propad medijskega, recimo temu tajkuna, Mateja Raščana, lastnika družbe Delo revije. Kot sem prebral, mu je NKBM kratkoročne kredite spremenila v dolgoročne, jih torej reprogramirala. Na to dejstvo politika, konkretneje stranka Zares, ni imela nikakršnega vpliva. Torej politika ga iz lastništva ni izgnala, pa vendar se njegov imperij sesuva. Sedaj nima za plače, v nekaj mesecih ne bo imel še za kaj drugega, recimo za odplačevanje dolgoročnih kreditov. Premoženja, ki bi ga prodal ali zastavil tudi nima več, je že vse zastavljeno, celo blagovne znamke (imena revij). Kaj bo torej tega človeka izgnalo iz lastništva Dela revij, je sedaj vprašanje. Ali bo to politika, ali bo to dejstvo, da take privatizacije, kakorkoli jih pač že imenujemo, ekonomsko preprosto niso vzdržne. Kot pravite, je bil namen politične akcije Zares v prenehanju in posledično izgonu tajkunov iz lastništva prevzetih podjetij. Saj je lepa akcija, ni kaj, ampak tajkune bo iz lastništva pognale ekonomska nevzdržnost tega početja, ki ga je kriza tako izostrila, da čas v katerem se to dogaja ne merimo več v letih ampak kar v mesecih.

    P.S.
    Intervencija Majde Širca, ki je kot ministrica preprečila prevzem Večera in za katerim menda stoji Raščan ni enaka kot ta o kateri govorimo v teh komentarjih, da se ne bo morda prikradla v razpravo.

    Sicer pa jo končujem. Vsak ima pač svoje mnenje o tajkunih, pa naj ga ima. Sam sem o tem povedal kaj mislim, prepričali me z vašimi argumenti ravno niste, kaj novega pa itak nimava več povedati.

  • stane pravi: 25. julij, 2011 ob 18:41

    Dober namen ideologov ustanovotve lastne in neodivsne družbe država Slovenija se je v slab izid sprevergel samo zaradi neznanja.
    Države je podjetje in ne more ekonomsko nekaznovano poklanjati svojega premoženje nikomur.
    Obveznosti jo slej ko prej spravijo v bankrot.
    Dejstvo pa je, da tega podjetja ne vodijo niti ideologi, niti tajkuni, ampak od ljudstva pooblaščeni politiki.
    Torej bi morali oni in samo oni takšno, ekonomsko bolno ideologijo zavrniti že v samem začetku pri Markoviču in njegovem zakonu o podjetjih, pozneje pa v samostojnih državah enako.
    Če tega še danes niso sposobni dojeti, je za njihovo in zdravje družbe država bolje, da zaćnejo voditi svoja podjetja, vodenje in posredno upravljanje družbe država pa pustijo na miru.

  • Sam Bog pravi: 2. avgust, 2011 ob 22:36

    g Kek: vi niste osranek od Kekca (Kek) vi ste ROŽLE iz tega filma. Ste niko_i_ništa v razumevanju ekonomje, tranzicije, “tajkunstva”. VI ste GG kocina od privesek.
    Pojma nimate za kaj gre. Odstopite kot posalanec v DZ in se ukvarjajte z “blatnimi razstavami još, pičk, curakov” – to je vaš domet!!
    Koliko zakonodaje o gospodarstvu ste vsaj pebrali (moja ocen : 0,00)POJMA nimate o čem kot PARLAMENTAREC (ne kot Kek) trobezljate!!
    Dragi moj salonski “demokrat” -> ste v družbi in aktiven v času, ki je “zajebala VSE + ostalo” – če so prejšnji prignali vse do roba propada – ste vi baredili VELIK korak naprej!! — če vam ni jasno: pognali ste nas v propad/kanjon!!

  • stane pravi: 2. avgust, 2011 ob 23:05

    Sam Bog, malo močna, da si se spravil ravno na Keka, on je zadnji v vrsti poslancev neodvisne države.
    Padel je v druščino 90., cehoom odgovornih politikov in se je pričel pač potegovati za svoje, ker ga vsi kolegi prepričujejo, da je to edino prava drža politikov.
    Za DD še nikoli ni slišal, po kateri so vsi poslanci odgovorni državljanom, ne pa davkoplačevalskim cehom.
    Bodi objektiven, če si si že izbral tak nick.

  • Program
    • 05.11.2011 | 0x komentirano Manifest za odgovorno ekonomijo
    • 14.01.2011 | 90x komentirano Za odpravo blokad
  • Zaresnik
    • 22.11.2011 | 0x komentirano Zaresnik - november 2011
Zares
©2007-2012 Zares - socialno liberalni
  • RSS objav
  • RSS komentarjev
  • Pravno obvestilo
  • Politika zasebnosti
Creative Commons License