O dobičkih v DU Ptuj

Poslanec Državnega zbora Tadej Slapnik,  predsednik MO Zares Miro Vamberger in Franc Kodela so danes na konferenci za novinarje predstavili pomisleke ob načrtovani investiciji Doma upokojencev Ptuj v gradnjo doma za upokojence v Kopru, ki naj bi jih financirali tudi s presežki prihodkov nad odhodkih, ki jih je javni zavod DU Ptuj ustvaril z opravljanjem dejavnosti v preteklih letih. Slapnik je na novinarski konferenci podprl pobudi za izvedbo notranje revizije poslovanja DU Ptuj s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in revizije Računskega sodišča RS, ki jih je decembra 2009 na te inštituciji naslovil Franc Kodela.

Mirko Vamberger je predstavil vzroke, zaradi katerih je o problematiki nerazjasnjenih vzrokov izjemno dobičkonosno poslovanje Javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj obvestil poslanca Tadeja Slapnika. Spomnil je, da je Ptujski Dom upokojencev pred leti poskrbel za celovito prenovo enote v Muretincih (v občini Gorišnica), zgradil nov dom v občini Kidričevo, (vrednost investicije je znašala 4 milijone evrov) sedaj pa  se odloča še za izgradnjo doma upokojencev v občini Koper, katerega vrednost investicije naj bi znašala dobrih 6 milijonov evrov. Predstavil je podatke iz bilanc stanja poslovanja zavoda v letih  2007 in 2008 iz katerih je razvidno, da so glavni vir prihodkov, prihodki od plačil storitev to je od plačila stanovalcev omenjenega doma in da je zavod v letu 2007 posloval z  dobičkom v višini 4.819.747 evrov v letu 2008 pa v višini 847.207 evrov. V bilanci stanja na dan 31.12.2009 je izkazan presežek prihodkov nad odhodki v višini 1.355.901 evrov.

Poudaril je, da bi ob manj dobičkonosnem poslovanju zavoda lahko bil Ptujski dom upokojencev, poleg tega da se uvršča med najboljše domove  v Sloveniji tudi najcenejši. A temu očitno ni tako, tudi zato, ker je k predlaganim cenam in poslovanju vodstva zavoda soglašalo pristojno ministrstvo. Ministrstvo sedaj soglaša tudi s tem, da se s temi dobički izgradi enota doma v oddaljeni občini Koper.  Poleg tega, da je problematičen vzrok dobičkonosnega poslovanja, katerih akumulacija se sedaj odliva v drugo občino je problematično tudi dejstvo, da je na Ptuju izredno visoka brezposelnost, še posebej žensk, kot tudi dejstvo, da je potreba po varovanih stanovanjih velika in bi bilo bistveno bolj pošteno presežke prihodkov nameniti za njihovo izgradnjo.

Franc Kodela je v nadaljevanju predstavil vsebino pobud za revizijo poslovanja zavoda, ki ju je naslovil na pristojno ministrstvo in računsko sodišče RS. Pri preverjanju sprememb cen Doma upokojencev Ptuj, katerega stanovalec je tudi njegov oče, je pri pregledu letnih poročil za leta 2006, 2007 in 2008 ugotovil, da glede na to, da je Dom upokojencev Ptuj neprofitni javni zavod, ustvarja nenormalno visoke presežke prihodkov nad odhodki. Iz opisnega dela poročil se da razbrati, da se rezultati računovodsko prirejajo z vkalkuliranimi stroški, s katerimi se bodo opravile določene investicije v naslednjem obdobju. Franc Kodela je povedal: »Če ocenim in upoštevam te »rezervacije« in jih izločim, se izkaže, da so preseganja prihodkov na odhodki dokaj konstanta in znašajo med 33% do 41%. Oprem se lahko le na letna poročila in lastne ocene, saj nimam dostopa do podrobnejših podatkov. V letnem planu 2009 pa je razvidna pozicija »tekoče in investicijsko vzdrževanje« v višini 2.355.000 evrov. Ta pozicija bi lahko bila glede na 7. člen »Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialno varstvenih storitev«, zajeta oz. pokrita iz stroškov samo v višini 30% amortizacije (cca 100.000 evrov). Iz plana za leto 2009 pa je razvidno, da je zajeta v celoti. Takšna preseganja prihodkov nad odhodki ne bi bila možna, če bi se upoštevali realni odhodki oz. stroški pri oblikovanju cen storitev v skladu s »Pravilnikom o metodologiji oblikovanja cen socialno varstvenih storitev«. Podatkov o uporabi te metodologije za izračun cen sicer nimam, ker mi jih Dom upokojencev ni hotel posredovati. Ocenjujem pa, da se planirani stroški umetno prilagajajo normativom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ti normativi se namesto kot omejitev, jemljejo kot zgornja meja, do katere se sme navijati planirane stroške, nihče pa ne kontrolira neskladnosti tega početja s »Pravilnikom o metodologiji oblikovanja cen socialno varstvenih storitev«. Poleg tega predvidevam, da se stroški za dodatne storitve plačujejo oz. zaračunavajo dvakratno, saj močno dvomim, da dom vodi posebne računovodske evidence za nadstandardne storitve, zato se te najprej pokrite v redni ceni, ki je povrh vsega še napačno oblikovana, nato pa so pokriti še enkrat z dodatkom.« Kodela je podal pobudi za izvedbo revizije, ki naj potrdi ali ovrže gornje navedbe oz. izda ustrezno mnenje in naloži ukrepe, ki zagotavljajo spoštovanje pravnih podlag (pravilnikov) in preprečujejo ustvarjanje nerazumnih preseganj prihodkov nad odhodki, kar je za neprofitni zavod po njegovem mnenju neustrezno.

Tadej Slapnik je povedal, da v odgovoru na poslansko vprašanje, ki ga je prejšnji teden naslovil na ministra Svetlika, pričakuje odgovor na ključno vprašanje: »Kaj so vzroki za visoke dobičke javnega zavoda v preteklih letih?« Vprašanje je pomembno zato, ker je iz podatkov o poslovanju večine ostalih javnih zavodov po Sloveniji razvidno, da pri poslovanju v okviru enotno predpisanih cen storitev, ki jih odobrava pristojno ministrstvo, večina posluje na pragu rentabilnosti, nekateri pa tudi z izgubo. Od ministrstva pričakuje odgovor ali  vodstvo DU Ptuj posluje po poslovnem modelu, ki omogoča znižanje obstoječih cen storitev (kar bi bilo ob velikih finančnih stiskah upokojencev zagotovo dobrodošlo) ali pa vodstvo doma dobičke ustvarja z nepravilnim obračunavanjem storitev uporabnikom.

Poudaril je, da po veljavnem Zakonu o socialnem varstvu, država zagotavlja mrežo javne službe za institucionalno varstvo torej tudi sredstva za naložbe v gradnjo domov. Teh sredstev zato niso dolžni zagotavljati uporabniki domov s preplačevanjem storitev.  Poleg tega pa je primer načrtovane porabe dobičkov iz poslovanja DU Ptuj za gradnjo enote v oddaljenem Kopru precedenčni primer v Sloveniji, zato pričakuje, da bo ministrstvo jasno utemeljilo vse zakonske in podzakonske podlage za gradnjo in predvsem vzroke zaradi katerih so dobički nastali.

Z namenom razjasnitve teh vprašanj je Slapnik tudi podprl pobudo za izvedbo notranje revizije poslovanja DU Ptuj s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in pobudo za revizijo poslovanja DU Ptuj s strani  Računskega sodišča RS, ki ju je decembra 2009 na omenjeni inštituciji naslovil Franc Kodela.

Mirko Vamberger
Predsednik mestnega odbora

Priloge:

-       Poslansko vprašanje Tadeja Slapnika

-       Pobuda Franca Kodele za revizijo poslovanja DU Ptuj – Računskemu sodišču RS

-       Pobuda Franca Kodele za izvedbo  za izvedbo notranje revizije poslovanja DU Ptuj Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve

13 x komentirano

• 1.  stane pravi :
  4. februar 2010 ob 15:42    

  Besedica “neprofitno” pri opisu nekega podjetja nikakor ne pomeni, da mora biti takšno podjetje “izgubaško”, pač pa le to, da lastnik takega podjetja dobička ne preusmerja na svoj račun v obliki dividende, ampak ga pušča v podjetju, da ga lahko investira v svoj razvoj.
  Od kod le se politikom še danes mota po glavi ta kolhozniška logika, da je dobiček preklestvo, ne pa seme za reprodukcijo tistega podjetja, ki dobiček ustvarja.
  Če v tem ptujskem podjetju vodilni goljufajo s podatki, jih je potrebno ovaditi, če pa ne, jih je potrebno pohvaliti za tako dobre rezultate, ki jih dosegajo z enakimi cenami kot ostala enaka podjetja po Sloveniji.
  Morda pa znajo to, česar drugi ne znajo, štediti na vsakem koraku.

• 2.  Franc pravi :
  4. februar 2010 ob 18:05    

  Prvič: Javni zavod Dom upokojencev Ptuj ni podjetje. Je neprofitni zavod

  Drugič: Če bi bilo tako, kot piše g. Stane, potem bi zakonodajalec verjetno uvedel pojem: Javni zavod z obveznim vračilom dobička v dejavnost

  Trejič: Bistveno je to, da je 41.a člen zakona o socialnem varstvu pravi:»Dejavnost socialnega varstva je nepridobitna«.

  Četrtič: Nihče ne zahteva izgub. Preko 30% povprečno preseganje prihodkov nad odhodki v letih 2006, 2007 in 2008, v letu 2007 pa celo 53%, pa je glede na rezultate paradnih konjev slovenske industrije (Krka bruto dobiček 2007 21,8%) in v povezavi s točko 3, močno pretirano.

  Petič: Četudi bi bila vsa ta preseganja pravno nesporna, ali je res moralno primerno, da glede na trenutno stanje pokojnin, upokojenci v takem obsegu preplačujejo svoje storitve.

• 3.  stane pravi :
  4. februar 2010 ob 20:11    

  Franc Pukšič, to povej Gaspariju, ki je danes ponovno poudaril, da se morajo vsa podjetja obnašati ekonomično, četudi se jim reče javni zavodi.
  Če na Ptuju podatkov ne potvarjajo, potem se raje vprašaj, zakaj vsi ti domovi za upokojence ne poslujejo vsaj približno tako, kot ta dom.
  Če bi bilo tako, bi pa res lahko razmislili o znižanju cen, ali pa subvencij države, če jih daje.

• 4.  Jože pravi :
  4. februar 2010 ob 20:35    

  @Stane
  …” Od ministrstva pričakuje odgovor ali vodstvo DU Ptuj posluje po poslovnem modelu, ki omogoča znižanje obstoječih cen storitev (kar bi bilo ob velikih finančnih stiskah upokojencev zagotovo dobrodošlo) ali pa vodstvo doma dobičke ustvarja z nepravilnim obračunavanjem storitev uporabnikom.”,…

• 5.  stane pravi :
  4. februar 2010 ob 23:48    

  Jože, ti torej misliš, da bi morale biti cene storitev v teh domovih odvisne od tega, kako zanič ali kako sposobna so vodstva teh podjetij?

• 6.  Jože pravi :
  5. februar 2010 ob 14:15    

  Stane, kolikor razumem je problem v tem, da ljudje plačujejo tudi 2x višje cene, kot bi jih lahko pa bi zavod še vedno posloval pozitivno.
  Zamisli se malo nad upokojenci s 500 EUR pokojnine, ki jim vsak mesec zmanjka 300 EUR za plačilo računov javnemu zavodu, ki zaradi tega letno prešteva dobičke v MIO EUR.

• 7.  stane pravi :
  5. februar 2010 ob 19:22    

  Jože, ne obračaj mojih vprašanj.
  Se zelo zavedam, da bi vsakemu upokojencu prav prišla mesečna dividenda v kakršni koli višini, tistim z najnižjimi pokojninami pa sploh.
  Toda, četudi bi vsak dobival poleg pokojnine tudi še 500 evrov dividende, to ne pomeni, da bi moral zaradi slabega gospodarjenja v hotelih za starejše plačevati več, kot je taka usluga na trgu vredna. pa tudi manj ne.
  Zato me zares zanima, so ptujčani tako dobri in drugi tako slabi, ali je kaj drugega vmes.

• 8.  črt pravi :
  7. februar 2010 ob 12:30    

  stane, ne zameriti, ampak si že siten s to svojo dividenda.
  Imata pa Franc in Miro še kako prav, da sta dregnila v osje gnezdo

• 9.  Miha P. pravi :
  7. februar 2010 ob 14:25    

  Stane tvoje objave pod številko 7., 5. in 3. so spet demagoški blef in oddaljevanje od konkretnega problema. Kako žalostno …

  Ekonomično obnašanje ne pomeni, da morajo klepati dobičke. Malce čtiva o ekonomiki oziroma ekonomičnosti.

  Pa če daš državljanom mesečno dividendo, potem penzije verjetno ne bo, kajne … (je treba malce številke premetati, veš).

  Skratka – megla in nič drugega …

• 10.  stane pravi :
  7. februar 2010 ob 22:07    

  Miha, po celem svetu premetavajo številke, pa nič ne prime.
  Najbrž je v sistemu ena velika napaka, se ti ne zdi.
  Politikom nihče nič več ne verjame nikjer.

• 11.  ¨Sinani pravi :
  8. februar 2010 ob 7:56    

  Pri tej debati absolutno podpiram Staneta. Zakaj? Delam v javnem podjetju, ki prevaža potnike in leta in leta dela z ogromno izgubo. So pa podobna podjetja, ki delajo z dobičkom. Kako? Ne vem. Kdo je kriv? Mogoče šoferji, ki vrtijo volan!!!
  Pa lep pozdrav iz zameglene Ljubljane v Ptuj.

• 12.  Slawc pravi :
  8. februar 2010 ob 12:45    

  Reči da politikom nihče nič več ne verjame je pretiravanje par excellence.

  Stane in Sinani – zagotovo imamo že sedaj mehanizme, s katerimi se da optimalizirati zadeve. Morda se ti mehanizmi le ne uporabljajo dovolj. To pa pomeni le, da tudi če vpeljemo druge mehanizme (kar je zapleten proces in stane veliko denarja), se tudi ti morda ne bodo uporabljali dovolj.

• 13.  stane pravi :
  8. februar 2010 ob 17:28    

  Slawc, če si sinoči pledal pogovor z ministrom Lahovnikom, si lahko videl, da on ve, pa tudi mnogi drugi vedo, kaj bi bilo potrebno storiti, zaveda se pa, da je to neizvedljivo brez velike podpore v javnosti.
  Javnost pa ni nihče drugi, kot državlanke in državljani, torej volivci.
  S Pahorjevim programom se bo zgodilo isto, kot se je z Janševo EDS, ker niti Janša, niti Pahor, nočeta priznati, da ne ukrepata v imenu in v korist vseh državljanov, ampak v imenu imaginarnega ljudstva v korist manjšine in v škodo večine.
  To se dogaja v celem svetu.
  Razlog, podjetje država ni v ekonomski lasti njenih državljanov, kar bi po ustavah vseh demokratičnih držav morala biti.
  To je pa zares napaka par excellence, zato politikom nihče več nič ne verjame, ker lažejo, četudi bi ne hoteli.