MIME-Version: 1.0 Content-Type: multipart/related; boundary="----=_NextPart_01C90C59.B094BC50" Ta dokument je spletna stran v eni datoteki, poznana tudi kot datoteka spletnega arhiva. Če vidite to sporočilo, potem vaš brskalnik oz. urejevalnik ne podpira datotek spletnega arhiva. Prenesite si brskalnik, ki podpira spletni arhiv, na primer Microsoft Internet Explorer. ------=_NextPart_01C90C59.B094BC50 Content-Location: file:///C:/27A8E638/Zahteva_nujna_seja_finance_menedzeraski_290808.htm Content-Transfer-Encoding: quoted-printable Content-Type: text/html; charset="us-ascii"
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE POSLANSKA SKUPINA ZARES Šubičeva 4 1000 Ljubljana |
|
DR&=
1;AVNI
ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Komisi=
ja za
nadzor javnih financ
Gospod=
Milan
Petek, predsednik
Ljubljana,&nbs=
p;
29. avgust 2008
ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC NU=
JNE
SEJE
Spoštovani,
na podlagi drugega odstavka 48. člena Poslovnika DZ v poslanski
skupini ZARES zahtevamo, da se skliče nujna seja Komisije DZ RS za nad=
zor
javnih financ z naslednjo točko dnevnega reda:
" Financiranje spo=
rnih managerskih
odkupov s strani bank v pretežno državni lasti".
Obrazložitev sklic=
a nujne
seje:
Državni zbor RS je na 37. izredni seji, 3.7.2008, ob
obravnavi predloga sklepov v zvezi s problematiko koncentracije kapitala v
Sloveniji na podjetjih »poštnih nabiralnikov« in
vprašanje koncentracije medijskega lastništva v povezavi z ustavno
pravico do obveščenosti, predlagal Banki Slovenije, da naj prever=
i, kakšna je bila vloga poslovnih=
bank
pri prevzemih večinskega lastniškega deleža v družbah
Pivovarna Laško, Istrabenz in Merkur ter drugih s koncentracijo kapita=
la
povezanih postopkih, zlasti še, ali
so pri dodeljevanju morebitnih kreditov upoštevale predpise o minimaln=
ih
jamstvih za dodeljevanje kreditov, ter o svojih ugotovitvah pisno obves=
ti državni
zbor.
Tudi Odbor DZ RS za
finance in monetarno politiko je na 41. redni seji ob razpravi o Letnem
poročilu Banke Slovenije za leto 2007 z letnim obračunom Banke
Slovenije za leto 2007 (računovodski&=
nbsp;
izkazi) ter Finančnim načrtom Banke Slovenije za leto 2008
(EPA 2127-IV), ki ju je Banka Slovenije predložila državnemu zbor=
u na
podlagi 49. člena Zakona o Banki Slovenije, na predlog opozicije predl=
agal
Banki Slovenije, da ga seznani s podatki o kreditih, ki so jih za namen
financiranja menedžerskih odkupov odobrile domače in tuje banke t=
er
banke v pretežno državni lasti. Nenazadnje so tudi trije čla=
ni
parlamentarne komisije za nadzor javnih financ iz vrst opozicije od Banke
Slovenije zahtevali, da jih seznani s podatki o kreditih, ki so jih za namen
financiranja menedžerskih odkupov, pa tudi za kupovanje delnic na
kapitalskih trgih, odobrile banke v pretežno državni lasti.
Poslanke in poslanci smo se s poročilom Banke
Slovenije o vlogi poslovnih bank pri prevzemih večinskega deleža v
družbah Pivovarna Laško, Merkur in Istrabenz ter o ugotovitvah Ba=
nke
Slovenije seznanili na zadnji izredni seji državnega zbora k poroč=
;ilu
o aktivnostih vlade v zvezi s problematiko koncentracije kapitala v Sloveni=
ji.
Iz omenjenega poročila Banke
Slovenije izhaja, da so banke spoštovale pravila igre, praviloma ustre=
zno
vrednotile izpostavljenost ter oblikovale rezervacije. Banka Slovenije je
ugotovila odstopanja pri eni od bank, ki bo morala oblikovati dodatne
rezervacije, opozorila je na finančno izpostavljenost povezanih dru=
82;b
v primeru prevzema Pivovarne Laško in zaradi naraščanja
deleža posojil, zavarovanih z vrednostnimi papirji v obdobju pregretih
delniških tečajev na domačem kapitalskem trgu, ki sedaj strmo
padajo, opozorila na povečanja tveganj za banke. Banka Slovenije pa
nadzora ni opravila v primeru Istrabenza, ker prevzem še ni bil izpelj=
an.
V PS ZARES poro=
69;ilo
Vlade RS - tako po vsebini kot tudi kakovosti - označujemo kot
pomanjkljivo, zlasti v delu, ki se nanaša na aktivnosti ministrstva za
finance, saj so navedena le splošno znana dejstva, ministrstvo pa se je
docela izognilo svoji skrbniški odgovornosti za poslovanje bank, ki so
pretežno v državni lasti. Pri obravnavanih poslih so namre=
69; sodelovale
pretežno banke v lasti države, zato so sedaj tudi bolj izpostavlj=
ene.
Zato smo v PS ZARES zaskrbljeni za
finančno stabilnost bank v pretežno državni lasti, saj iz
poročila Banke Slovenije izhaja, da se je celotna izpostavljenost teh =
bank,
do prevzetih in prevzemnih družb, v omenjenih primerih izrazito
povečala in da se je povečevala tudi v letu 2008.
Dejstvo, da je Banka Slovenije
dokončno razkrila, da so današnji lastniki omenjenih družb
prišli do lastništva ali solastništva tako, da so preko bank=
v
pretežno državni lasti, ki so jih sanirali slovenske državlj=
anke
in državljani, najeli posojila v stomilijonskih ali nekaj deset
milijonskih zneskih, ki so jih zavarovali (ali pa so bila celo nezavarovana=
kot
nekatera posojila v primeru Merkurja)
z vrednostnimi papirji družb, ki so jih prevzemali, pa postavlj=
a vladne
poteze pri preprečevanju sporne koncentracije lastništva v č=
udno
luč.
Poleg tega iz vladnega poro=
69;ila
izhaja, da je UVK z Banko Slovenije začel sodelovati komaj v mesecu maju
2008, potem ko je ta začela postopke nadzora v nekaterih bankah, ki so
financirale menedžerske prevzeme. Torej
niti pristojno ministrstvo za finance niti UVK kot pristojni organ vse do m=
aja
2008 nista spremljala rednih aktivnosti Banke Slovenije pri ugotavljanju
stabilnosti finančnega sistema v Sloveniji, ki je že v letnem
poročilu za leto 2006 opozorila na visoko kreditno rast in prevladujo&=
#269;
delež bank v pretežno državni lasti pri kreditiranju prevzem=
nih
aktivnosti in visok delež posojil, zavarovanih z vrednostnimi papirji<=
/b>.
Še več, pozorna nista bi=
la
niti na ukrepe banke Slovenije, ki je zaradi tvegane izpostavljenosti bank =
pri
financiranju prevzemnih aktivnosti, od teh v decembru 2007 zahtevala
izpolnjevanje izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje z dodat=
nimi
utežmi.
Banka Slovenije je tudi v Poročilu o finančni
stabilnosti maja letos opozorila, da
je na visoko posojilno rast bank v letu 2007 poleg gospodarske rasti
vplivalo predvsem financiranje lastniške konsolidacije v obliki
združitev in prevzemov. Posojila bank finančnim podjetjem, ki so =
se
ukvarjala s prevzemnimi aktivnostmi, so se leta 2007 povečala za 38%,
posojila do finančnih in nefinančnih podjetij, vključenimi v
prevzemne aktivnosti skupaj, pa so se povečala za 116%. Obseg
novoodobrenih posojil podjetj=
em se
je torej leta 2007 povečal kar za 154 %, višina odobritev pa je
znašala okoli 1,6 milijarde evrov. V letu 2006 so banke odobrile okoli=
650
milijonov evrov za prevzemne aktivnosti. Takrat so imele velike domače
banke (NLB, NKBM) z delnicami zavarovane 5,9% danih kreditov, male banke 3,=
3 %,
banke v večinski tuji lasti pa le 1,1%.
Sicer pa je v razpravi ob omenjenem poročilu predst=
avnik
Banke Slovenije poudaril, da je banka z nadzorom nad bankami v zvezi z
obravnavano problematiko začela že veliko prej kot maja 2008, saj=
je
o enem takih poslov Agencijo za trg vrednostnih papirjev obvestila že
konec leta 2005, leta 2007 pa je ugotovila, da je njihov obseg večji k=
ot
prej.
Poleg tega je UVK šele v letu 2008 ugotovil, da v k=
olikor
je prišlo do prevzema s pomočjo t.i. finančnega vzvoda
(drugače povedano, uprava je zadolžila ciljno družbo z namen
nakupa le-te), obstaja verjetnost, da bi uprava po uspešnem prevzemu
skušala izkoristiti prevladujoči položaj ciljne družbe =
na
trgu skozi dvig cen, da bi lahko odplačala kredite. V takem primeru pa=
bi
lahko prišlo do poslabšanja konkurenčnega stanja na trgu. Ze=
lo
pomenljivo je namreč dejstvo, da je na konsolidacijo lastništva s
porastom transakcij z lastniškimi deleži podjetij opozorila ž=
;e
Banka Slovenije v majskem poročilu o finančni stabilnosti. Zaradi
transakcij z lastniškimi deleži se je namreč v letu 2007
izrazito povečala neto zadolženost podjetij. Teh je bilo kar za 9=
50
milijonov evrov, kar je 5-krat več kot v letu 2006. Do povečanega
zadolževanja za prevzemne aktivnosti, ki so jih menedžerji opravl=
jali
predvsem s svojimi podjetji, pa je prišlo v zadnjih mesecih leta 2007,=
ko
so bile te transakcije najobsežnejše. Torej v času, ko je vl=
ada
že pričela s t.im. protitajkunsko vojno.
V PS ZARES vemo, kdo so bili prodajalci (med njimi sta b=
ila
tudi paradržavna sklada KAD in SOD), vemo kdo so bili kupci, sedaj pa
vemo, da so pri menedžerskih odkupih najbolj intenzivno sodelovale ban=
ke,
ki so pretežno v državni lasti.
Zato se postavl=
ja vprašanje,
zakaj so banke v pretežno državni lasti pri prevzemnih aktivnostih
oz. menedžerskih odkupih sploh sodelovale, če so ti sporni oziroma
če zaradi njih prihaja do sporne koncentracije lastništva in do
poslabšanja konkurenčnega stanja na trgu.
Poročilo vlade bi temu vidiku mo=
ralo
posvetiti več pozornosti, in sicer: zakaj
so državne banke sodelovale pri teh poslih ter kakšna je pri tem
vloga in odgovornosti uprav in nadzornih svetov. Vloga nadzornih svetov=
v
bankah je namreč večja od vloge teh svetov v običajnih
gospodarskih družbah, saj morajo na primer obvezno odločati o pos=
lih,
ki presegajo določeno tveganje. Zlasti ministrstvo za finance, ki nast=
opa
kot skrbnik državnega premoženja, bi glede tega moralo marsikaj
pojasniti.
V PS ZARES razumemo, da Banka Sloveni=
je
vse informacije, pridobljene pri opravljanju nadzora nad poslovnimi bankami,
varuje kot zaupne in da jih je lahko razkrila zgolj v okviru povzetka v
omenjenem poročilu. Zato pa omenjene informacije lahko v skladu z zako=
nom
določeni obliki državnemu zboru posreduje ministrstvo za finance,
še posebej potem, ko je predsednik vlade kot predstavnik države k=
ot
lastnika ene od bank javnosti razkril njene aktivnosti pri menedžerskem
odkupu Pivovarne Laško. Do enake obveščenosti smo
upravičeni tudi poslanci.
Da bi =
pojasnili
in razjasnili vse pogoje in okoliščine financiranja menedžer=
skih
odkupov s strani bank, ki so pretežno v državni lasti, dobili
odgovore o tem, zakaj so predstavniki vlade v nadzornih svetih teh bank, ki
nastopa v vlogi lastnika, dopustili slednjo aktivnost, če je ta za=
vlado
sporna, ter odpravili vse sume o tem, da so pos=
ojilno
aktivnost bank za financiranje menedžerskih odkupov dopuščal=
i z
vednostjo vlade, v PS ZARES predlagamo, da se o opravi razprava in p=
redlagamo,
da komisija sprejme spodaj navedene sklepe:
PREDLOGI SKLEPOV ZA
ODLOČANJE NA SEJI KOMISIJE:
1. Komisija DZ RS za na=
dzor
javnih financ ugotavlja, da iz poročil Banke Slovenije izhaja, da so managerske prevzeme v dru&=
2;bah
Pivovarna Laško, Merkur in Istrabenz (razen v Istrabenzu, kjer nadzor =
Banke
Slovenije še ni bil opravljen) skorajda v celoti financirale banke, ki=
so
pretežno v državni lasti.
2. Komisija DZ RS za nadz=
or
javnih financ Vlado RS in ministrstvo za finance poziva, da jo seznani,
kakšna je bila vloga bank, ki so pretežno v državni lasti, p=
ri
prevzemih večinskega lastniškega deleža v družbah Pivov=
arna
Laško, Istrabenz in Merkur ter drugih spornih primerih koncentracije
kapitala. Pri tem naj jo sezn=
ani
tudi, v kolikšni meri so te banke zagotavljale t im. posojilne linije
drugim poslovnim bankam, ki so pomagale pri prevzemnih aktivnostih. V okviru
zakonskih pristojnosti naj jo seznani tudi, v kolikšni meri je v prevz=
emne
aktivnosti v Sloveniji vpletena hčerinska banka NLB v tujini LHB Frank=
furt
AG.
3. Komisija DZ RS za nadz=
or
javnih financ opozarja Vlado RS in pristojno ministrstvo, da je vloga nadzo=
rnih
svetov v bankah večja od vloge teh svetov v običajnih gospodarskih
družbah, ter da o stopnjah zaupanja med upravo in nadzorniki banke ozi=
roma
o vrsti in višini kredita, za katero mora mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta ali mu o=
tem posebej
poročati, odločajo lastniki banke oziroma njihovi predstavniki - =
Vlada
RS in pristojno ministrstvo.
4=
. Komisija
DZ RS za nadzor javnih financ poziva Vlado RS, da pri preučitvi vseh
spornih postopkov koncentracije kapitala, ki so ga financirale oziroma
kreditirale banke, ki so pretežno v državni lasti, oceni tudi ose=
bno
odgovornost članov nadzornih svetov in uprav teh bank, ter skladno s
svojimi pristojnostmi predlaga oziroma sproži postopke za njihovo
razrešitev.
dr. Matej Lahovnik
vodja PS ZARES
Priloge:
-
Poročilo o aktivnostih na podlagi sklep=
ov,
ki jih je Državni zbor sprejel na 37. izredni seji, dne 03.06.2008, v
zvezi s problematiko koncentracije kapitala v Sloveniji
- &nb=
sp;
Vloga poslovnih bank pri prevzemih
večinskega deleža v družbah Pivovarna Laško, Merkur in
Istrabenz ter o ugotovitvah Banke Slovenije
Opomba: Obe prilogi se nahajata v okolju Lotus notes=
pod
EPO 2228-IV
V
vednost: g. Francetu Cukjatiju, predsedniku DZ RS,
=
g. mag. Lovru Lončarju, generalnemu sekretarju DZ RS.