»Laži stopnjuje vsakokrat, ko odpre usta«
Novinarka Vida Gorjup Posinkovič je v Primorskih novicah 13. marca objavila komentar z naslovom »Imperij vrača udarec«. V njem so se ji zapisali številni trdilni stavki brez navajanja argumentov ali dejstev in tudi brez primerjav z dogajanji pod prejšnjo vlado, ki bi lahko pokazale, ali se v tej vladi res dogaja kaj nenavadnega ali pa so afere in zamenjave ministrov pogost pojav. Me drugim pravi: »Afere si sledijo kot biseri v ogrlici, ministrske glave padajo kot zrele hruške, ministrske laži se kopičijo pred vladnimi vrati, ministri pa se nit več ne trudijo, da bi svojim trgvanjem nadeli vsaj videz elementarne politični higiene….Poglejmo Erjavca, ki je bil tako moteč za premiera, da je letel iz vlade, kot je bil dolg in širok.«
Novinarka omenja Miklavčiča, Ploštajnerjevo in »veliki pok«, ki je odnesel Pogačnika, seveda s pomočjo koalicijskih partnerjev, kot zapiše. »Kresalova skuša v pričakovanju interpelacije svoj položaj utrditi tako, da pač sama ponudi žrtveno jagnje koaliciji, če že premier tega ne zmore. …Ob političnem razcvetu Katarine Kresal so celo laži visokošolskega ministra Golobiče videti nedolžne potegavščine, pa čeprav jih stopnjuje vsakokrat, ko odpre usta.«
Barbara Verdnik je Primorskim novicam poslala pismo, ki bi osvetlilo drugo stran in javnosti omogočilo več informacij. Odgovorna urednica Silva Križman je objavo zavrnila, ker, kot je zapisala, se » Držimo načela, da ne objavljamo besedil, ki izražajo vrednostne sodbe o naših novinarjih in njihovem delu. To je nujno za ohranjanje verodostojnosti in dostojanstva medija.«
Naj bralci presodijo sami:
Pismo
Novinarka Vida Gorjup Posinkovič s v prispevku »Imperij vrača udarec«, objavljenem v Soboti Primorskih novic 13. marca 2010, ponovno nekritično, neargumentirano in neprofesionalno udriha po nekaterih ministrih aktualne vlade. Nočem biti nikogaršnji odvetnik, tudi Gregorju Golobiču ne, toda pavšalno blatenje izpod peresa avtorice gre vendarle predaleč. Zlasti, ker javnost nima možnosti nič prebrati o argumentih za obtožbe oziroma protiargumentih in si ne more ustvariti vtisa o verodostojnosti novinarja. Temelj etičnega kodeksa pa je prav v celoviti predstavitvi dogodkov in novinarjevega dela, ki ga mora ob spoštovanju pravic drugih opravljati natančno in vestno.
Bodimo vendar transparentni: Primorske novice so v letu 2006 preživljale zelo turbulentne čase – odstavitev direktorice, ki na pritisk politike (Janša-Popovič) in lastnikov ni hotela zamenjati odgovornega urednika; njegov odstop pod novim direktorjem; imenovanje novega urednika Tina Mamića (NSi), hitra odpoved najbolj izkušeni urednici Darji Verbič in še kup drugih kadrovskih menjav, cenzura. Med zamenjanimi je bil tudi urednik za politiko in gospodarstvo, na njegovo mesto pa je prišla Vida Gorjup Posinkovič, ki se s prakso na tem področju ni mogla pohvaliti. In tudi primorsko gospodarstvo je v tem obdobju preživljalo hude čase, posledice Janševega kadrovanja v Luki, Intereuropi, Hitu in podpori Bavčarjevim menedžerskih apetitom, pa se v vseh razsežnosti kažejo v zadnjih mesecih. Vendar je bilo veliko informacij o spornih poslovnih potezah znanih ves čas.
Kje je bila moralna vzvišenost avtorice, urednice za politiko in gospodarstvo, v tem obdobju? Kako to, da časopis, ki Golobiča redno omenja za lažnivca, takrat ni razkrival ali se poglabljal ter se kritično opredeljeval do kriminalno gospodarskih zgodb, ki so prinesle 100 milijonske izgube in padanje števila zaposlenih v regiji?
Zato pa je avtorica v tistem času s podobno ihto napadala bivšo rektorico Univerze na Primorskem dr. Lucijo Čok, dve leti ponavljala obtožbe na njen račun, zahtevala celo njen odstop, ko je tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo in so se tudi druge obtožbe izkazale za neresnične, pa ni bila sposobna koraka nazaj, kaj šele kritične distance do svojega dela. Enako negativno držo je zavzela do bivše kolegice, novinarke koprske televizije Mirjam Muženič, ki ji po kandidaturi na državno zborskih volitvah na listi LDS, RTV ni omogočil nadaljevanje njenega dela kot dopisnice iz zamejstva. Kljub razsodbi sodišča in mnenju varuhinje človekovih pravic v prid Muženičevi. Oba primera imata žal tudi osebno ozadje. Med drugim je Mirjam Muženič leta 2001 po terorističnem napadu na v ZDA pripravila ekskluzivni prispevek iz Aviana, v koprskem uredništvu TV je bil skrajšan in objavljen brez imena avtorice. Zato je Muženičeva Posinkovičevo prijavila novinarskemu častnemu razsodišču, ki je ugotovilo kršitev kodeksa. Gre morda za maščevanje?
Pa dajmo na tehtnico zamolčanje lastniškega deleža Gregorja Golobiča dvema medijema, kar je v skladu z zakonom prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije,njegovo priznanje napake in opravičilo javnosti ter na drugi strani ravnanje novinarke, ki javnosti zamolči zgodbe, ki bi lahko vrgle slabo luč na eno politično stranko, ki izpušča argumente in dejstva, namesto tega pa se gre namigovanja in obtoževanja politikov druge politične opcije. In ko dejstva ovržejo njena pisanja, jih ponovno zamolči oziroma ignorira. Kje je tu novinarska higiena, kratkoročni zgodovinski spomin in kritična distanca?
V času Janševe vlade je Primorska doživela kadrovski cunami, zaposlenim in javnosti se je lagalo o zdravju podjetij, o upravičenosti poslovnih potez, še naprej se laže o dogovorih v Janševi pisarni avgusta 2006, ki so sprožili trgovanje Istrabenza in Pivovarne Laško z Mercatorjem in časopisno hišo Delo. To je prvo občutilo politični prevzem, nastavitev direktorja Danila Slivnika in odgovornega urednika Petra Jančiča. Ta že dolgo ni več odgovorni urednik, kot to ni Tino Mamić, zato pa je prvi predsednik Združenja novinarjev in publicistov, drugi član nadzornega odbora, Vida Gorjup Posinkovič pa njegova predsednica.
Tudi njena trditev, da Golobič laži stopnjuje vsakokrat, ko odpre usta, je navadna laž, ki je avtorica ne more podkrepiti z ničemer. Je tudi žaljiva. Sprašujem se, ali uredništvo Primorskih novic po novem tako pojmuje novinarsko svobodo in etične ter profesionalne standarde?
Barbara Verdnik