Iz parlamenta
[expand title = “Gregor Golobič, obrazložitev glasu proti interventnemu zakonu, izdredna seja DZ, 15. september”]
Jaz k temu, kar sem včeraj ob obravnavi zakona, ob praktično prazni dvorani povedal, ne bom veliko dodal. Tudi danes je značilno, da tu ni nobenega ministra, ob spoštovanju do obeh gospeh, ki skrbita za državni proračun, ob zakonu, ki je, kot smo slišali, tako zelo pomemben. Ta zakon ima po vsebinski plati zanemarljive učinke v letošnjem letu in je v tem smislu odveč. Edini učinek bi imelo tisto o čemer je bilo govora glede financiranja občin in če bi bila to edina vsebina tega zakona, bi ga podprl. Podprl bi ga zato, ker je blagajna, ki jo predstavljajo občinski proračuni, edina blagajna, ki v tej krizi, v tej državi še ni bila prizadeta, in se občine obnašajo, kot da krize ni. Še vedno. Vendar je tu vrsta drugih stvari, ki ne prinašajo ničesar, in v simbolnem smislu pomenijo zgolj izrekanje zaupnice predsedniku Vlade, ki si zaupnice ne zasluži. Namreč, v rebalansu proračuna o katerem bomo glasovali kasneje, je približno 60 milijonov evrov sredstev namenjenih dodatno za plače na resorjih, ki niso spoštovali sklepov vlade. Predsednik Vlade je bil na to opozorjen, večkrat, s strani takrat pristojne ministrice Krebsove. Nič ni naredil, ni uveljavil svoje avtoritete, dopustil je to prakso, dopustil je privilegije posameznim ministrstvom in posameznim področjem. Rezultat je krpanje rebalansa, in na drugi strani ta interventni zakon, ki naj popravi vtis. Ta zakon ne prinaša pozitivnih učinkov, prinaša pa sporočila, ki so slaba in zato ga je treba zavrniti.
[/expand]
[expand title = “Alojz Potočnik predstavi stališče PS ob rebalansku proračuna, izredna seja DZ, 15. september”]
Alojz Potočnik:
Hvala. Spoštovani. V poslanski skupini Zares bomo rebalans letošnjega proračuna podprli, predvsem ker druge alternative praktično ni ali pa jih je zelo malo.
Pri tem bi radi opozorili, da bo treba v prihodnje obrniti logiko javnih financ in več pozornosti nameniti vprašanju kako povečati prihodke in ne kako deliti tiso, kar samo po sebi pride v proračun pa tudi ostale tri blagajne.
Rebalans ni pripravljen tako kot bi si želeli. Bom primoran ponoviti nekatere govorce pred mano. Dejstvo je, da struktura rebalansa in rezanje sredstev ni rezanje na pravih postavkah.
Z rebalansom se praktično ustavljajo investicije, upočasnjuje se tudi črpanje razvojnih sredstev in spodbud za gospodarstvo, ki so v tem trenutku zelo pomembne, najbrž usodno pomembne.
V poslanski skupini obžalujemo, da rebalans ne izkazuje večkrat izrečenih besed Vlade in opozicije, da je konkurenčnost prva prioriteta države.
Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti se namreč jemlje precejšnji del sredstev, projekti so bili pripravljeni, sredstva zanje so bila predpisana, sedaj pa bodo morali investitorji njihovo izvajanje preložiti v prihodnja leta.
Predlog rebalansa za enkrat predvideva 360 milijonov evrov manj odhodkov, kot veljavni proračun. Ob tem opozarjamo, da v resnici ne gre za varčevanje v višini 360 milijonov evrov, vsaj ne v celoti, saj so v ta znesek vključena tudi evropska sredstva, ki pa so namenjena za razvojne projekte in investicije. Sicer pa, kot rečeno, druge alternative praktično ni oziroma finančno ministrstvo lahko v primeru padca rebalansa v Državnem zboru poseže po ukrepu zaključka proračunskega leta, kar pomeni, da proračun ne sprejema novih obveznosti, z izjemo nujnih, in da se izvajajo zgolj dogovorjena plačila. To je po našem mnenju še slabša opcija, ker še bolj otežuje tako delo ministrstev, največja kolateralne žrtev pa so državljani.
Ključna naloga v prihodnosti bo priprava izhodišč za spremembe proračuna za leto 2012 in za proračun za leto 2013. Tukaj nas upravičeno skrbi, da bo še vedno prevladala logika delitve tistega, kar naberemo v proračunu. Mislimo, da je to logiko treba obrniti, treba se bo pač ukvarjati na kakšen način zagotoviti, da bodo v proračun spet začela pritekati dodatna sredstva. Ta leta smo že imeli. Zato bo treba večjo pozornost nameniti povečanju konkurenčnosti gospodarstva, hkrati pa bo treba tudi pogledati kateri so možni prilivi v državni proračun, ki jih trenutno nočemo ali pa ne znamo pobrati. Ob tem bi spomnil vsaj na uvedbo davka na nepremičnine, potem na neuporabo instituta davčnega razkoraka in še kaj. Ne na zadolževanje.
V Poslanski skupini Zares bomo torej rebalans podprli, pri čemer seveda ne skačemo od veselja, ampak bomo to storili, kot smo že izjavili, s stisnjenimi zobmi, tudi zaradi razlogov, ki so bili v današnji razpravi že navedeni.
Hvala.[/expand]
[expand title = “Franco Juri na zaslišanju kandidatov za ministre, Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, 13. september”]
Članom in članicam odbora DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje
sta je 13. septembra 2011 predstavila kandidatko za ministrico za javno upravo Zdenka Vidovič in Branko Janc , kandidat za ministra za notranje zadeve.
Ob tem jima je Franco Juri zastavil naslednja vprašanja:
Hvala za besedo, gospod predsednik. Pozdravljam kandidatko za ministrico gospo Vidovič. Najprej naj uvodoma pojasnim, da se bo poslanska skupina pri teh zaslišanjih oziroma glasovanjih ob predstavitvah kandidatov vzdržala. Kajti, menimo, da je ključno vprašanje te rekonstrukcije vlade predvsem glasovanje o zaupnici predsednika Vlade, in torej so novi ministri pravzaprav samo del manjši del celotnega problema. Kljub temu bomo prisluhnili z zanimanjem njihovim predstavitvam. Pa moram tudi izraziti zadovoljstvo s kakovostno predstavitvijo gospe Vidovič. Ji čestitam za jasnost, za strokovnost, hkrati bi postavil nekaj vprašanj.
Sama je korektno navedla, da je podedovala, prevzela ministrstvo v dokaj dobri kondiciji. Na tem ministrstvu se je ogromno delalo. Ministrica, predhodnica, je uspela dokončati nekaj pomembnih projektov. Naj omenim samo zakon o integriteti, ki je neka osnova za drugačen pristop do vsega javnega in do večje odgovornosti nosilcev javnih funkcij. V predalu je tudi uspeh pogajanj s sindikati v javnem sektorju. In mislim,da je ta del najpomembnejši, čeprav postane spet aktualno vprašanje, kako naprej, ob dejstvu, da Vlada prihaja z interventnimi ukrepi ob rebalansu proračuna. In seveda pri tem se zastavlja prvo vprašanje, ki je: Kakšen je vaš odnos do poskusa, da bi kljub tem doseženem kompromisu, ki pomeni dejansko zamrznitev plač javnega sektorja? Kako ocenjujete poskus Odbora za lokalno samoupravo tega Državnega zbora, da nekako po hitrem postopku, po bližnjici, izsili še 4% znižanje plač v javnem sektorju? Torej, vaš odnos do tega vprašanja, o katerem bo danes govora in se bo glasovalo na drugem odboru, nato pa ostaja nekaj nedokončanih projektov. Eden, žal, ni prebil in ni uspel dobiti potrebne večine, torej zakon o volitvah. Zanima me, kakšen je vas odnos do sedanjega volilnega zakona, ki je po mnenju Zares-a v neskladju s samo Ustavo, kajti ne zagotavlja neposrednega vpliva volivcev na izbor poslancev. Kot veste, mi smo stali odločno za tem zakonom, ki je dobilkomaj tretjino vseh glasov v tem Državnem zboru. Gre za zakon, ki je predvideval neposredno oziroma preferenčni glas in ukinitev volilnih okrajev. Nato pa, seveda, bi vas vprašal kaj menite o zakonu, ki ga imamo na mizi, ki ga je pripravila tudi vaša predhodnica; Zakon o funkcionarjih in zakon o katerih bo danes tekla tudi javna razprava, tudi Zakon o dejavnosti splošnega pomena. Tukaj je veliko dilem, celo poslanci menda nismo dobro razumeli tega zapletenega besedila, tako da sta dve glavni interpretaciji. Ali se urejuje to področje ali gre po nekaterih interpretacijah za lastninjene ali za možnosti lastninjena javnih zavodov? Seveda mi menimo, da ni tako ampak me zanima tudi vaša razlaga o temu zakonu. Hvala.
Hvala, spoštovani gospod predsednik za besedo. Lepo pozdravljeni kandidat gospod Janc. Jaz bi vam postavil dve vsebinski vprašanji. Eno je zelo aktualno in izhaja iz nekaterih ugovorov, ki smo jih dobili te dni nekateri poslanci iz naslova policijskega sindikata in v tem specifičnem primeru iz sindikalnih organizacij obale in Prekmurja, gre za neko diskriminatorno prakso, ki je uveljavljena na račun velikega števila policistov, ki delujejo v narodnostno mešanem okolju, ki poslujejo in so dolžni obvladati oba jezika, za razliko od vseh drugih državnih uslužbencev pa niso deležni oziroma ne uživajo tistega dodatka 3% oziroma 6% dodatka za znanje italijanščine oziroma madžarščine. Na to opozarjajo sindikati, opozarjajo da je sistematizacija stara in da v bistvu ne odgovarja realnim razmeram. Torej, gre za večji del policistov, ki delajo na terenu na narodnostno mešanem območju in kljub dejstvu, da morajo poznati oba jezika niso deležni tega dodatka. To je dejstvo, to je prvo vprašanje, ki je zelo vsebinske, operativne narave in glede na to ali boste imenovani kot minister ali ne, me zanima ali boste kaj sprožili v smeri razrešitve tega problema.
Drugo vprašanje pa se nanaša na splošno varnost državljanov. Jaz prihajam iz Kopra, kjer je nedavno že tretjič bila oropana ena in ista pošta. Oboroženi ropi so postali del našega vsakdana in sprašujem se ali lahko policija deluje in seveda v sklopu vaših pristojnosti tudi Ministrstvo za notranje zadeve ali lahko ponudi nekaj več preventivnih dejavnosti, glede na to, da očitno Pošta Slovenije ni ustrezno odgovorila na vsa odprta vprašanja. Dopušča da se z nevlaganjem v varnost še naprej dogajajo oboroženi ropi in to na istih sedežih. Torej, kaj lahko postori notranje ministrstvo oziroma policija v tej smeri. Morda tudi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, ki po eni strani zelo dobro, učinkovito skrbijo za videonadzor nad palmami, na primer, medtem ko tam kjer se dogajajo zločini, kriminalna dejanja takšnega nadzora ni. Torej, kje vidite možnost, da bi v sinergiji med lokalnimi skupnostmi, notranjim ministrstvom in državnimi gospodarskimi subjekti, kot je Pošta Slovenije ali banke, to uredili na tak način, da bo zagotovljena varnost naših državljanov.
Hvala. [/expand]
[expand title = “Gregor Golobič, zaslišanje kandidata za gospodarskega ministra, 13. september 2011”]
Članom in članicam odbora DZ za gospodarstvo se je 13. septembra 2011 predstavil Tomaž Orešič, kandidat za ministra za gospodarstvo.
Gregor Golobič je kandidatu postavil naslednja vprašanja:
Tudi mene je podobno kot je prej gospod Bogovič rekel zmotila dikcija, jaz mislim, da se TEŠ bo zgodil, ker me to spominja na kvalifikacijo naravne nesreče. Človek bi se s tem dalo strinjati do te mere, da se ta plast vali kot naravna nesreča, ta vtis je dajal navzven, tak vtis so imeli člani ali člani vlade, in to, o čemer smo govorili na odboru za gospodarstvo prejšnji teden, da je to projekt, ki ga zaznamuje niz izvršenih odnosov do HUSE-ja, odnosa do vlade, do lastnika, do državnega zbora, da javnosti. To seveda mislim, da je nevzdržno, da tisto, kar so protagonisti tega projekta želeli in kakor so ta projekt vodili in ga še vedno vodijo, to je preprosto sprejeli kot dejstvo, s tem, da bi to kvalificirali kot nekaj, kar gre po svojem toku, svojim tokom kot neki plaz in kjer ne lastnik, ne javnost ne more imeti nobene relevantnejše vloge. Bilo je slišati prejšnji teden, da je zelo hudo, da si vsak, ki ima pet minut časa drzne karkoli reče o tem. Jaz bi se izrazom, da je ta projekt politiziram strinjal, seveda mislim da tako vi kot gospod Vizjak, prej, ki ga je uporabil, tudi že prejšnji teden imate pod to politizacijo pred očmi nekaj drugega. Jaz bi ta izraz sprejel v smislu, da je ta projekt spolitiziran. Spolitiziran je natanko v kontekstu odrekanja vladi, lastniku, parlamentu in javnosti osnovni vpogled v ključne informacije o stroških, dimenzijah in vseh ključnih informacijah povezanih s tem projektom. Ta projekt je spolitiziran. Ne s strani tistih, ki so ga ali pa smo ga problematizirali, ki smo terjali te podatke, še preden je ta investicija oziroma ta strošek narastel do tako enormnih razsežnosti. To je seveda politizacija, ki je v resnici nesprejemljiva. Rekli ste, da mora ta projekt z mize. Jaz bi se strinjal s tem, če bi seveda lahko razumel, da se strinjate s Svetom za trajnosti razvoj pri Vladi RS, ki pravi, da mora ta projekt z mize, da ga je treba ustaviti, ker je nevzdržen z okoljskih vidikov. Prej ste omenili, da je nacionalni energetski program, da je vanj potrebno umestiti vse energetske projekte, ki izpolnjujejo dva pogoja. Eden pogoj je, da so ekonomsko vzdržni in drugo, da so ekonomsko sprejemljivi. To je imenitno slišati, ampak kdo bo odločal o okoljski sprejemljivosti, energetski lobiji? Očitno Svet za trajnostni razvoj nima pri tem pa ga sestavljajo, bom rekel, naj imenitnejši strokovnjaki s tega področja v Slovenija od dr. Pluta, dr. Lučke Kajfeš Bogataj, itd., ki so nedvoumno pred nedavnim se izrekli o okoljski sprejemljivosti tega projekta. To nima nobene zveze s tem, da bi sam po sebi imel manj emisij CO2 kot ga imata danes 4 in 5, ker ne govorimo o alternativi, da bi ta dva bloka taka kot sta delovala do leti 2054 in bi to primerjali z blokom šest, ki naj bi tudi deloval do leta 2054, to je zavajanje.
Ta projekt je potrošil doslej preveč energije. Potrošil je bistveno preveč sredstev. Optimizacija pogodbe z glavnim dobaviteljem je misija tako rekoč nemogoče, ker je po vseh revizijah mednarodnih in domačih sedaj vendarle bilo jasno izrečeno, da je pogodba, sklenjena pogodba izrazito v škodo naročnika. Opozarjam na zadnjo revizijo, zelo naklonjeno temu projektu, zadnjo revizijo novega noveliranega investicijskega programa, ki ne novelira predpostavk tega programa, ampak poskuša zavrniti kritike, torej nekaj drugega, ampak tudi ta revizija ne more mimo tega, da na primer samo določila eskalacijske klavzule, ki so doslej za nekaj 100 milijonov praktično podražile ta projekt sporna v vseh točkah in da kot ta recenzent kot sem opozoril na odboru prejšnji teden z neko izbrano beletristično dikcijo, ki je korporativna diskusija in recenzentska stroka ne pozna reče, da je bil pristop k tej klavzuli manj kot sistematičen. Evidentno je bil sistematično škodljiv za naročnika, za investitorja, ki seveda sedaj pričakuje državno poroštvo. Tako da, odgovor na vprašanje o državnem poroštvu, ta odbor je prejšnji teden tudi sprejel sklep, da poziva vlado, da v roku 30 dni predloži ali pa seznani javnost s svojo odločitvijo tako ali drugačno, ampak vendarle, da se ta plaz, ta naravna nesreča odvija naprej, tako da bo zelo kmalu potrebno za to dati jasen odgovor.
Drugi detajl, ki mi je ostal v ušesih je večkratna zatrditev načelnega stališča, da sta s prodajo deležev države v mnogih podjetjih, verjetno so tukaj neke distinkcije, ampak kakorkoli že, v tem smislu bi se, mislim, da ste to izjavili tudi v kontekstu bank. V tem smislu razumem, da ste kritični do ravnanja agencije za opravljanje kapitalskih naložb in njihove prisile s katero so pomembna podjetja, Pošta Slovenije, Holding slovenskih elektrarn, Eles in GEN energij – pardon, ne Holdinga slovenskih elektrarn – ta tri podjetja prisilili, da so sodelovali v dokapitalizacijo Nove kreditne banke Maribor, torej realni sektor je svoj investicijski denar, nekateri so za to najeli tudi kredit v bankah, da so lahko dokapitalizirali banko. Do danes je vse skupaj proizvedlo že več kot 15 milijonov evrov oportunuitetne izgube za ta podjetja, torej neposredno v kapitalskem smislu kaj šele v smislu zmanjšanja investicijskega potenciala teh podjetij v času, ko vemo, da bomo v tem tednu obravnavali rebalans proračuna, ki žal zaradi nuje po uravnoteženju parametrov posega izrazito v investicijska sredstva, ki jih ta država, s katerimi država lahko pomembno prispeva k krepitvi gospodarske rasti. Na eni strani država se mora odpovedovati investicijam, na drugi strani Agencija za opravljanje kapitalskih naložb podjetja, ki so sicer v državni lasti, ki bi investirala, sili v to, da dokapitalizira, da kreditirajo banke, zelo preprosto povedno, ki sicer ne kreditirajo gospodarstva. Tako da, razumem, da iz vašega stališča, da je potrebno deleže države v takšnih subjektih prodati, da je to, kar se je zgodilo v primeru NKBM-ja, ko je 70 milijonov evrov že vplačanega denarja s strani investitorjev jim bilo vrnjeno, češ da jih bomo tukaj s prisilo domača podjetja prikrajšali za ta sredstva, da bo nekomu se zdelo potrebno ali pa, da bo zavaroval tisto, čemur reče nacionalni interes, pri čemer je to zelo zelo ne transparentno definirano kaj naj bi predstavljalo. In razumem, iz vaše dikcije, da vi nacionalnega interesa ne razumete kot to, da mora aukn biti vzvod s katerim bo slovensko gospodarstvo z nekim navzkrižnim lastninjenjem ohranilo povsod prevladujoč vpliv.
Omenil bi še vprašanje, ki ste se ga dotaknili. Verjamem, da gre za neko bolj tehnično ali pa detajlno vprašanje, s katerim so vas očitno v času priprav na ta hearing seznanili. Zdi se mi, da ne celovito, zato bi vas želel predvsem opozoriti, da je projekt združitve ali pa reorganizacije določenih agencij TIE, tehnološke agencije in JAPTI-ja in formulacija dveh oziroma prenos promocijskih aktivnosti JAPTI-ja na STO, med tem ko združitev spodbujanja podjetništva, tistega komponenta izpolnjuje podjetništva, ki je na JAPTI-ju na TIO in redefinicijo te nove tehnološke agencije po vzoru znanih uspešnih evropskih, predvsem nordijskih agencij, da je ta projekt bil pripravljen, potrjen, usklajen med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvom za gospodarstvo, da je ideja, da je potrebno naprej sprejeti industrijsko politiko, po mojem mnenju ideja, kako preprečiti to nujno združitev in optimizacijo obstoječega portfelja, če smem reči agenciji, tako da bi odsvetoval to zaporedje, ker ni utemeljeno, odlaga nujne stvari, seveda je pa v interesu tistih, ki danes zasedajo v teh agencijah položaje, in ki ne opravljajo učinkovito dela, ki bi ga te agencije morale opravljati. Ključni razvojni razpisi, ki so se zgodili v tem mandatu, niso bili izvedeni pri teh agencijah, ker je njihova kapaciteta preprosto premajhna in zmožnost v realnem času odreagirati neprimerno. Tako da, roki, ki so bili definirani je, da bi vsi ti procesi morali biti do konca letošnjega leta zaključeni. Jaz bi vas samo želel opozoriti, da v kolikor boste v položaju, da vplivate na to, da se seznanite s tem kar je bilo v tem smislu dogovorjeno, in da se potem sprejme dokončna odločitev glede tega. Imel bi še eno vprašanje: Kaj menite o možnosti reguliranja, razmerje med najvišjo in najnižjo plačo tudi v zasebnem sektorju? Ali menite, da je prav, da je to popolnoma odprto, da ima na primer nekdo 40 tisoč evrov neto mesečne plače? Jaz seveda ne nasprotujem, da je nagrajen za pomembne dosežke, vendar skozi nagrado ne skozi plačo. In ob tem bi vprašal še za odnos do tako imenovane socialne kapice. Verjetno veste, da je to eden od ključnih problemov zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki ni konkurenčno na točki tistega čemur običajno rečemo najmanj kvalificirana delovna sila, ampak je nekonkurenčno na točki kvalificiranih kadrov. Tudi to je gospod Podkrižnik prej omenil, je problem. Mi smo ga naslavljali skozi obe resoluciji, ki jih je ta državni zbor maja meseca sprejel, ampak socialna kapica ostaja ena od problemov. Nedavno je gospod Boscorol, mislim da v odmevih izpostavil to kot en problem, s katerim se sooča, inovativno naravnano gospodarstvo, da torej z razliko od konkurentov v sosednjih državah znotraj istega obsega sredstev zmore svoje inženirje plačati slabše. Določeni instrumenti, ki bi kompenzirali ta problem so sicer bili v letošnjem letu uveljavljeni, poseben razpis za krepitev raziskovalno-razvojnih skupin v podjetjih, vendar je to začasna premostitvena rešitev, ki tudi temelji na edino razpoložljivih evropskih sredstev iz ESS-ja. Trajnejša rešitev je pa seveda kapica. Tukaj pa lahko računate, da boste imeli trdo diskusijo z ministrov za finance, ki temu niti ne nasprotuje več toliko iz finančnih kot trenutno bolj iz načelnih kot bolj iz pragmatičnih razlogov, ampak vendarle pod črto bo enkrat treba videti kaj je tisto, kar ne samo dolgoročno, ampak tudi srednjeročno prinaša tudi v fiskalnem smislu več, kajti ta podjetja po vrsti se spogledujejo s tem, da bi svoje razvojne oddelke preselila v sosednje države, ki seveda so tukaj zelo širokogrudne in to ne brez razloga. To je moje zadnje vprašanje. Hvala lepa.
[/expand]
[expand title=”Gregor Golobič o TEŠ 6, 6. september 2011“]
Gregor Golobič je na omenjeni seji kot član odbora med drugim izpostavil:
“… In problem tega projekta je, kot je bilo večkrat rečeno, da ni bil v prejšnjem programu, da se je zgodil v praznini ali polnini.. ni bil definiran, ko ga je prejšnja Vlada potrdila, jaz tega projekta nimam za projekt prejšnje Vlade, … jaz mislim, da je to projekt te Vlade, da so se ključne stvari zgodile v jeseni 2009 in da je bil protagonist teh ključnih stvari gospod Borut Meh, ki ga danes ni tukaj, je pa še zmeraj na HSJ-ju in ima pomembno vlogo pri vsem tem, kar se tu dogaja.
Ključne stvari, ki pomenijo, zakaj je ta projekt, zakaj se argument nepovratnosti, ker je bilo že toliko denarja uporabljenega do sedaj, zakaj ga ni mogoče več ustaviti.
Jaz ne mislim tako, bil sem bolj sam v svojih stališčih na Vladi, vam moram povedati, kot sem tukaj in se bolje počutim ob razpravi na to temo, da je projekt mogoče ustaviti in da ga je smiselno ustaviti, na predpostavkah še vedno teh, ki so danes znane oziroma po toliko letih prizadevanj, do katerih je ali na pol zaupno ali v javnih dokumentih mogoče priti.
Politika izvršenih dejstev je ime te zgodbe. Nič definiranega v naprej, nič verificiranega tam, kjer bi moralo biti, ampak korak za korakom narediti nekaj tako veliko, da je neizogibno…” (magnetogram celotne seje)[/expand]