Mnenje PS Zares o opozicijskem predlogu protikriznih ukrepov
Govor vodje poslanske skupine Zares, Cvete Zalokar Oražem, ob obravnavi ukrepov, ki jih je v zvezi s krizo predlagala opozicijska stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše.
Spoštovani,
naj v predstavitvi mnenja poslanske skupine Zares poudarim nekatera ključna stališča:
- Opozicijska SDS na čelu z bivšim predsednikom vlade Janezom Janšo je parlamentu predložila predloge ukrepov in 5 zakonov za izboljšanje gospodarske in socialne krize. Za izhodišče je zapisana trditev »Slovenija je v krizo vstopila v dobri kondiciji«, ki jo poslanci SDS in J. J. tudi neprestano ponavljajo. Res je, da je bilo obdobje med leti 2004 do 2008 zelo uspešno, pri nas in v svetu, po drugi strani pa se je tako v svetu kot pri nas pokazalo, da visoka gospodarska rast in blaginja temeljita na nerealnih temeljih, da se je ustvaril velikanski napihnjen balon, ki se je neslavno razpočil. Slovenija na čelu z vlado Janeza Janše je v tej »zlati dobi« žal naredila kar nekaj velikih, nepopravljivih napak, ki nas danes v krizi tepejo: Prvič: v teh ugodnih časih ni izvedla na prav nobenem področju potrebnih strukturnih sprememb, ni se vlagalo dovolj v znanje, raziskovanje in tehnološki napredek. Na primer V letu 2008 je Janševa Vlada za tehnološke in znanstvene projekte v malih in srednjih podjetjih namenila cel milijon EUR, zdaj je ta vsota že 14 milijonov. Drugič: V sicer ugodnih časih se je enormno zadolžila (npr. avtoceste smo v tem času v celoti gradili s krediti), ni zmanjševala primanjkljaja, še več, ta se je v teh letih debelih krav celo povečal. Bruto zadolžitev se je tako leta 2008 glede na leto 2004 povečala za 161 %, ali iz 57 na 112 % BDP. Da bi olepšali bilanco vašega mandata z zaključnim računom, ste bili pripravljeni narediti in sprožiti krizo mednarodnih razsežnosti, ker nismo bili pripravljeni potrditi fiktivnega proračunskega presežka. Novo Vlado in krizo, ki je nastopila takoj ob začetku njenega dela, je čakala prazna blagajna, nič, luknja. Še več, Vlada J. J. je pustila novi Vladi polno nepokritih računov za predvolilne obljube, ki jih je bilo šele potrebno najti s popravki proračuna: gre za denar za izjemno škodljivo reformo plač v javnem sektorju in s tem povečanje plač, zaradi katerih nas bo še močno bolela glava, denar za dijaško prehrano, za brezplačne vrtce za drugega otroka … Slabše popotnice od Vaše, gospod Janša, nam prejšnja ni mogla pustiti. In nenazadnje prav prejšnja Vlada je dopustila in nemo spremljala dodeljevanje tajkunskih kreditov za menedžerske prevzeme v t.i. državnih bankah NLB in NKBM, na katere je naš poslanec Vili Trofenik prvi opozarjal, pa so mu skrivali podatke, minister Bajuk se je izmikal in potem kar nekam poniknil. Velik del visoke gospodarske rasti je temeljil na s krediti financirani pospešeni gradbeni dejavnosti, kar je povzročalo tudi višanje inflacije. Številna podjetja, na katera je imela država bolj ali manj močan vpliv in so jih vodili posvečeni kadri blizu takratni oblasti, so zašla v težave, poslovala slabo in so danes na robu poloma: Interevropa, Luka Koper, Paloma, Elan, Hit. Da ne govorimo še posebej o spornih poslovanjih v Dravskih elektrarnah (21 milijonov kredita Mariborski škofiji), Elesu (financiranje kanadskih veslačev, pa Pavlinove olimpije) ali pa nerazumno odločitev o gradnji nove stavbe notranjega ministrstva, nesmiselnega in pretiranega nakupa Patrij in vojaške ladje, 200 milijonov podražitev gradnje Bloka 6 v TEŠ zaradi zavlačevanja izdaje soglasja,pa neustreznega vodenja gradnje onkologije, pediatrične in nevrološke klinike, nove urgence v KC… žalostne in zapravljive zgodbe, ki jih naštevam z enima samim namenom in vprašanjem : ali imajo nasledniki in tvorci ter nosilci vsega tega res moralno pravico, da kritizirajo, pametujejo, se ponujajo kot veliki rešitelji? Ali ni vse skupaj le prikriti manever, s katerim želijo preusmerjati pozornost od lastne krivde in soodgovornosti. Dejstvo je, da je prejšnja Vlada J.J. nedvoumno soodgovorna za težko situacijo v kateri je v tem trenutku SLO.
- SDS in Vlada J. J. dolgo časa ni želela in ni priznavala krize, ki je že vladala v svetu. Ni je skrbela visoka rast inflacije, na katero smo opozarjali v Zaresu, še posebej naš poslanec Matej Lahovnik in je kazala na prve nezdrave razmere v gospodarstvu. Lansko jesen ste še na glas zatrjevali, da krize v Sloveniji ni in je ne bo, storili ste vse, da bi v javnosti zmanjšali pomen napovedi težav, ves čas ste zatrjevali, da Slo finančna kriza ne bo prizadela. Ko je bila kriza že tu, ko so strokovnjaki (npr. Umar) že nasprotovali Virjantovi plačni reformi v javnem sektorju, je ta še vedno silil naprej in prav ta poteza je med tistimi, zaradi katerih nas OECD najbolj kritizira in imamo v proračunu zato velike težave.
- J.J je pred dnevi na konferenci o obvladovanju gospodarske krize na Brdu ocenil, da so protikrizni ukrepi aktualne Vlade naspametni, tisti, ki vladajo ne vedo, kaj storiti, zanašali naj bi se le na druge. Ali so stvari res tako preproste kot jih razlagajo vseznalski rešitelji kot so bivši minister Vizjak, Grims, Černač… V krizi je ves svet, voditelji posameznih držav iščejo različne rešilne ukrepe, tipajo tako rekoč v temi : nekatere stvari se kažejo kot ustrezne in učinkovite, druge kot strel v prazno. Niti Nobelovi nagrajenci s področja ekonomije niso enotni, ekonomisti razmišljajo različno, posamezne vlade iščejo različne poti. Vsaka država mora najti primeren lasten način za spopad s krizo in pri tem se moramo zavedati, da Slo ni osamljen otok, da imajo na naše gospodarstvo, ki je pretežno izvozno, odločujoč vpliv druge ekonomije. Še bolj pa je res, da so sredstva, ki jih imamo na razpolago za soočenje s krizo, močno omejena, zato je potrebno krepko razmisliti, v katere ukrepe jih usmeriti. Ali je premišljeno in preudarno delovanje aktualne Vlade res škodljivo zamujanje? So ukrepi res nespametni ali pa je morda le treba priznati, da je opoziciji zares lahko predlagati ukrepe, saj ji ni potrebno razmišljati o globalnih financah, zadolženosti, vzdržnosti… Ali ni morda le preveč lahkotno, da pač predlagaš zniževanje davkov in olajšave na najrazličnejših področjih, obenem pa ponujaš celo vrsto »daril« kot sta na primer prispevka ob nakupu stanovanj za mlade družine ali novega avtomobila – všečno, ni kaj. Ampak ali ni bolje neposredno pomagati Revozu in številnim proizvajalcem delov za avtomobilsko industrijo v Sloveniji, kot kar povprek vsej svetovni avtomobilski industriji in zlasti trgovcem in prodajalcem avtomobilov pri nas.Vlada je pripravila obsežen odgovor in v poslanski skupini Zares jo podpiramo. Menimo, da je ravnala primerno, prva dva svežnja ukrepov sta bila pripravljena predvsem za stabilizacijo finančnega sistema, zagotavljanju likvidnosti bank in zagotavljanjem sredstev za normalno poslovanje podjetij. Sprejeti so bili tudi številni ukrepi za boljše in učinkovitejše črpanje sredstev EU. Drugi del ukrepov je bil namenjen ohranjanju delovnih mest tako s spodbujanjem krajšega delovnega časa kot s spodbujanjem in povečanjem sredstev za razvojna vlaganja. OECD je ocenil, da so bili ukrepi za pomoč bankam ustrezni, a še ne delujejo. Prav gotovo se lahko veliko pričakuje od jamstvenih shem, ki pa so bile dolgo blokirane zaradi veta Državnega sveta. V tem času je bilo zaradi ukrepov ustvarjenih 1500 novih podjetij in 15.000 novih delavnih mest v državno pomočjo. Pred nami je usklajevanje in sprejemanje ukrepov iz tretjega paketa. Za veliko večino le teh je splošna ocena, da so dobri in primerni. Slovenija mora glede na svoje specifike (npr. tudi dejstva, da 70 % svojega BDP ustvari z izvozom) najti pravo mešanico ukrepov, ki bodo delovali na ponudbo denarja, na povpraševanje po dobrinah in investicijah ter podjetniško aktivnost, a obenem tudi takšne, ki bodo blažili socialne posledice krize.
- Še nekaj o širših razsežnostih delovanja stranke SDS in njenih najbolj izpostavljenih članov. Gre za premišljeno delovanje v več smereh:najprej spremljamo vse hujšo in grozečo ravnanje v Državnem zboru, ki je usmerjeno v dajanje vtisa, da je delovanje parlamenta anarhično, neobvladljivo, polno proceduralnih izigravanj, poslovniških telovadb, ustvarjanja vtisa izrednih razmer, načrtno v nedogled razvlečenega razpravljanja, blokad pri delu odborov, izrednih sej… Delovanje Vlade se prikazuje kot slabo, neustrezno, slabo vodeno, zamujeno, nezadostno, temelječo na notranjih trenjih in neučinkovitosti. Za takšnim hujskaškim kritiziranjem je čutiti tiho upanje, da bi Vlada izgubila kompas in se zaletela z neprimernimi in nepremišljenimi rešitvami, zaradi katerih bi bilo lahko ogorčenje še večje. A v poslanski skupini Zares menimo, da so prav krizni časi tisti, ki zahtevajo veliko pogovorov, usklajevanj, kresanja mnenj in konceptov pogledov,socialnega dialoga… V kriznih časih se ustvarja vtis, da bi potrebovali bolj trdo in odločno, avtoritativno roko in SDS jo na določen način že ponuja. A takšna roka lahko zelo hitro lahko postane tudi svinčena roka. Kaj se namreč dogaja? Ljudje danes ne verjamejo več v zmerne in razumne rešitve, v stiski niso zadovoljni z majhnimi koraki, terjajo hitre in radikalne poteze. Terjajo iskanje krivcev, terjajo obsodbe in kazni, obračun z barabami, več reda in discipline. In takšnih ljudi, v stiski in težavah, ni težko vabiti na ulice, jih ščuvati proti pravim in navideznim krivcem za njihovo stisko in to je krasna topla greda kot pravi Boštjan M. Zupančič za razne oblike fašizma, šovinizma in psihopate vseh vrst. Krizni časi pa so v psihiatriji že znani kot raj za psihopate. To pa so že zelo nevarne zadeve, za katere upam, da v SLO ne bodo preigrane.V vašem gradivu predloga ukrepov ste postavili tudi svojo analizo krize in dejali, da bo kapitalizem iz krize zaradi svoje prilagodljivosti izšel boljši, tudi v vrednostnem smislu. Zelo zastarela in okostenela miselnost. Mnogi nas namreč opozarjajo, da gospodarska rast in model blaginje, ki jo ustvarja in je doslej usmerjal kot neoliberalni in finančni model svetovno gospodarsko rast, ni dajal dobrih rezultatov. Koristi je prinašal le ozkim, priviligiranim skupinam, bogati so postajali vedno bogatejši, revni vedno revnejši, priviligiran je bil kapital in lastništvo, delo pa globoko podcenjeno in ponižano ter izločeno od odločanja. Takšni modeli so bili blizu večino mandata tudi vaši vladi (nenazadnje ste bistveno znižali davke najbogatejšim, niste obdavčili premoženja) in šele ob koncu mandata ste pričeli v luči bližnjih volitev in slabe javne podobe zagovarjati socialni model tržnega gospodarstva. Sedanji model gospodarske rasti je po naši oceni torej socialno nepravičen, zaradi omejenih naravnih možnosti in dobrin ter ignoriranja narave pa tudi ekološko nesprejemljiv. Pri tem veliko krivdo nosi tudi politika, saj je bila globoko soodgovorna za neetično in nemoralno ravnanje, kjer sta bili edini svetinji moč in denar. Hitri zaslužki brez dela. Koruptivnost pa je postala družbeno sprejemljivo ravnanje in utečeno pravilo. Žal tudi pri nas in žal se je to še posebej razbohotilo prav v zadnjih letih, pod vašo vlado.
Naj zaključim predstavitev stališč poslanske skupine Zares o ukrepih z neposredno oceno predlogov:
- med ukrepi so številni dobri, koristni in primerni, ki jih bo Vlada upoštevala;
- cela vrsta ukrepov, ki jih želite predstaviti kot svoje, je zgolj prepisanih, preplonkanih in so dobesedno povzeti po že napovedanih in objavljenih s strani Vlade;
- mnogi predlagani ukrepi so nedvoumno neuresničljivi, populistični in pripravljeni z namenom doseganja hitrih učinkov všečnosti.
Ukrepi so bili sicer na Odboru zavrnjeni kot neprimerni, vendar želimo poudariti, da predvsem iz dveh razlogov
- Prvič, ker gre le za obravnavo sklepa, da DZ podpira paket ukrepov, ni pa vanje moč vsebinsko poseči, jih spreminjati ali dopolnjevati, sklepa takšna kot sta, onemogočata obravnavo in opredelitev do vsakega od njih. Torej nekako : vzemi ali pusti – vse ali nič. Je to res tisto, kar predlagatelji trdijo : da bi radi sodelovali in vladi predlagali, pomagali – a njihov predlog je takšen, da je tako rekoč nedotakljiv. Zelo samovšečna in vsevedna poteza takorekoč.
- In drugič: gre za neustaljeno in neprimerno metodo mešanja normalnih in utečenih pristojnosti med dvema vejama oblasti – med pristojnostmi, ki jih ima parlament in tistimi, ki jih ima Vlada kot izvršna veja oblasti. Ukrepi niso le določanje načelne usmeritve, pač pa že kar konkretna napotila za zavezujoče delovanje, ki pa je v pristojnosti Vlade. Vlada mora ostati še naprej oblikovalka politike države,ki morajo biti sicer vezani na okvire, ki jih določa Državni zbor. To, kar predlagajo predlagatelji ukrepov, pa bi temeljito poseglo v vlogo vlade, jo celo omejil in onemogočil. Tudi to daje misliti, da gre vendarle za načrtno demontažo treh vej oblasti, kar nakazujejo tudi nekatere istočasno predlagane spremembe ustave za drugo republiko. To pa je že zelo nevarna igra. Zato ukrepov v poslanski skupini Zares ne bomo podprli.