MVZT: Evropa potrebuje strategijo in jasno zastavljene cilje na področju raziskav vesolja
V Pragi se danes zaključuje dvodnevna ministrska konferenca, na kateri udeleženci iz 29 držav skušajo orisati vlogo Evropske unije, Evropske vesoljske agencije (ESA) in držav članic o raziskavah vesolja. Gre za prvo tovrstno konferenco, ki jo pripravljata EU in ESA. Udeležuje se je tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, sicer pa udeleženci prihajajo iz različnih držav članic EU, pa tudi iz ZDA, Kanade, Rusije, Izraela, Indije in Japonske.
V dopoldanskem delu konference so udeleženci v dveh sekcijah razpravljali predvsem o tem, ali obstaja politična volja da bi EU oziroma ESA okrepili izvajanje raziskav na področju vesolja ter da bi v vesolje poslale tudi človeško posadko, v kakšnih časovnih okvirih naj bi se to zgodilo in ali naj Evropa postane del mednarodnih pobud na tem področju.
Eno od dveh sekcij, v katerih so potekale omenjene razprave, sta vodila minister Gregor Golobič in Maurici Lucena iz španskega Centra za razvoj industrijskih tehnologij. Minister Gregor Golobič je popoldne na konferenci poročal o zaključkih razprave. Povedal je, da so se udeleženci strinjali, da Evropa potrebuje strategijo in jasno zastavljene cilje na področju raziskav vesolja. Ugotavljali so, da se znanost in industrija zavedata pomena raziskav na področju vesolja, kar pa ni vedno mogoče trditi tudi za javno mnenje in politično voljo. Zato je pomembno vprašanje, kako premostiti ta razkorak, saj so močna politična podpora in ustrezna finančna sredstva nujna za prihodnost raziskav vesolja, so si bili enotni.
Izpostavili so pomen ustreznega publiciranja evropskih raziskav vesolja in dosežkov, saj je pomembno da so z njimi seznanjeni državljanke in državljani Evrope, še posebej mladi, ki bi jih lahko tudi na ta način motivirali, da bi se v večjem številu odločali za študij tehnike in naravoslovja, ki je trenutno po vsej Evropi premajhen, kot so ugotavljali udeleženci.
Multilateralno sodelovanje na področju raziskav vesolja je zelo pomembno, je v zaključkih prav tako podaril minister Gregor Golobič in kot izvrsten primer dobre prakse izpostavil ITER. Gospodarska kriza pa je pravi čas za vlaganje v raziskave vesolja, je dodal, saj bo tako porabljen denar prinesel koristi Zemlji, omogočil zaposlitve visoko izobraženim inženirjem, kar vse je v skladu z lizbonskimi cilji.
Ob zaključku je minister Golobič udeležence spomnil na Hermana Potočnika Noordunga, ki je na začetku prejšnjega stoletja natančno izračunal lokacijo geostacionarnega satelita v vesolju. Obenem je spomnil na Noordungovo optimistično misel, ki jo je zapisal v svojem znamenitem delu Problem vesolja iz leta 1928, o skorajšnjem potovanju človeka v vesolje ter njegov optimizem dal za vzgled današnji Evropi pri njenih ambicijah na področju raziskav vesolja.
Med konferenco je bila vzpostavljena tudi neposredna povezava z mednarodno vesoljsko postajo ISS in astronavtom ESA Frankom de Winne. Ta je udeležence pozdravil in predvsem poudaril, da je vesoljska ladja opremljena s kar nekaj evropske tehnologije, na kar je kot Evropejec še posebej ponosen. Izrazil je upanje, da bo Evropa kmalu imela svoje vesoljsko plovilo s katerim bo lahko prepeljala posadko na mednarodno vesoljsko postajo in opravila več raziskav vesolja.
(vir: MVZT).