O pomanjkanju nadzora nad podjetji za varovanje in uvedbi dosmrtnega zapora
“Predlagane spremembe, ki jih prinaša osnutek novega kazenskega zakonika, so večinoma ustrezne in dobrodošle. Vendar se v Zares ne strinjamo s predlogom uvedbe kazni dosmrtnega zapora”, je na današnji novinarski konferenci pojasnil podpredsednik stranke Zares – nova politika dr. Branko Lobnikar.
Utemeljitev dosmrtne zaporne kazni namreč temelji le na politični in ne strokovni odločitvi, kar potrjuje tudi dejstvo, da pristojni minister za pravosodje dr. Lovro Šturm pri osnutku zakona ni upošteval mnenj in predlogov uglednih strokovnjakov s kazensko-pravnega in kriminološkega področja.
V zvezi z zadnjim tragičnim dogodkom v enem od ljubljanskih nočnih lokalov, ki ga v Zares iskreno obžalujemo, pa je dr. Branko Lobnikar ocenil, da obstoječa zakonodaja s področja zasebno-varnostnih podjetij sicer omogoča učinkovit nadzor nad tovrstnimi podjetji, vprašanje je le, ali ga ministrstvo za notranje zadeve zmore in hoče izvajati.
Sklicevanje ministrstva za pravosodje pri pripravi novele kazenskega zakonika na Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, ta ne zapoveduje, temveč le daje možnost izreka kazni dosmrtnega zapora, kaže, da gre predvsem za politično odločitev. »Če bo vlada vztrajala pri takšnih rešitvah, bomo v Zares«, kot je napovedal dr. Lobnikar, »v državnem zboru zahtevali javno predstavitev mnenj in splošno razpravo o novem kazenskem zakoniku«.
Skupina strokovnjakov s kazensko-pravnega in kriminološkega področja je ministru za pravosodje posredovala svoj predlog sprememb kazenske zakonodaje, v katerem nasprotujejo zviševanju dolžine zaporne kazni in predlagajo celo njeno zniževanje.
Nobena resna kriminološka raziskava namreč doslej ni ugotovila povezave med višino kazni in kriminalnim vedenjem. Po mnenju dr. Lobnikarja nobena kazen ne vpliva na odločitev posameznika, ali bo storil kaznivo dejanje, ali ne. “Če bi to bilo res, potem bi imeli v ZDA najmanj, ne pa največ kaznivih dejanj,” je dodal Lobnikar. Kot je še dodal, zviševanje zaporne kazni odraža zgolj potrebo države po večji formalni stopnji nadzora nad državljankami in državljani.
Predlog dosmrtnega zapora je zadnji v vrsti različnih poskusov povečanja tovrstnega nadzora v Sloveniji. V državah članicah Evropske unije poznajo dosmrtno kazen zapora le v 10 državah, zato je sklicevanje vlade na tovrstno večinsko ureditev nekorektno.
Slovenija ni država, ki bi se morala od EU učiti kaznovalne politike, pač pa je na tem področju lahko vzor ostalim državam.
Po pregledu osnutka novega kazenskega zakonika, ki ga je ministrstvo za pravosodje predstavilo pretekli teden, v Zares med drugim pozdravljamo možnost prestajanja zapora z opravljanjem družbeno-koristnega dela v humanitarnih in lokalnih skupnostih.
Poleg tega Zares podpira tudi uvedbo nove oblike kaznivega dejanja s področja kršitev pravic delavk, tj. preprečevanje delodajalcev, da bi v času zaposlitve zanosile. “Pozdravljamo tudi uvedbo novega kaznivega dejanja šikaniranje na delovnem mestu, t. im. mobing«, je poudaril dr. Lobnikar. Ob tem je opozoril, da bi bilo treba to področje urediti celovito in ne le kazensko-pravno. Šele takrat bi lahko rekli, da je »Slovenija sodobna družba, ki ščiti pravice delavcev in delavk«.
Podpredsednik Zares – nova politika dr. Branko Lobnikar je na novinarski konferenci spregovoril tudi o nadzoru nad zasebno-varnostnimi službami v luči nedavnega tragičnega dogodka pred nočnim lokalom Global v Ljubljani. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate po njegovem zavaja javnost, ko pravi, da imajo na notranjem ministrstvu zvezane roke pri preprečevanju tovrstnih tragičnih dogodkov in krivdo za slabo nadzorstvo nad zasebno-varnostnimi podjetji usmerja zlasti na zbornico za zasebno varovanje.
Po njegovih besedah bi moral minister ukrepati na način, da bi kadrovsko okrepil službe, ki morajo izvajati nadzor v zasebno-varnostnem sektorju. Nemogoče je namreč, da zgolj trije inšpektorji lahko kakovostno nadzorujejo okoli 6.500 zaposlenih v tem sektorju. Zato je kadrovska okrepitev inšpektorata in njegovo ustrezno vodenje veliko pomembneje kot obljubljanje nove zakonodaje in krepitve represije policije na tem področju. Policija namreč ni primarni organ, ki izvaja nadzor nad zasebnim varovanjem; primarno je za to odgovoren inšpektorat za notranje zadeve in glavna inšpektorica za notranje zadeve, ki jo je pred kratkim na ta položaj imenoval notranji minister.
Minister Mate tudi zavaja javnost, ko trdi, da zakon o zasebnem varovanju in določila izvajanja inšpekcijskega nadzora ne omogočajo začasnega odvzema licence podjetju VIP varovanje. V zvezi z omenjenim podjetjem je bilo v zadnjem letu ugotovljenih več kot šest kršitev, kar so ugotovili tako policija, kot tudi zbornica za zasebno varovanje in inšpektorat za notranje zadeve. O kršitvah, skupaj s predlogom za začasni odvzem licence konkretnemu podjetju, je zbornica že pred pol leta obvestila inšpektorat za notranje zadeve, ki pa pri ministrstvu za notranje zadeve ni sprožil postopka za odvzem licence. Sklicevanje, da organ za odločanje potrebuje polnomočno odločbo, ni pravilno in se ne more nanašati na ukrep začasnega odvzema licence, je še poudaril dr. Lobnikar.