O (ne)smiselnosti mnogoštevilnih referendumov
O morebitnih spremembah 90. člena Ustave RS, ki govori o zakonodajnem referendumu, so na novinarski konferenci spregovorili poslanci koalicijskih strank SD, Zares in LDS: Miran Potrč, Cveta Zalokar Oražem in mag. Borut Sajovic. Poudarili so, da bi bile glede na trenutno ureditev referendumov smiselne spremembe na treh področjih:
- omejitve glede vsebin, o katerih se lahko odloča na referendumu,
- dvig števila poslancev, ki lahko zahtevajo referendum (na 36 poslancev) in
- določiti pogoj 2/5 (oziroma v odstotkih-40-odstotne) udeležbe za veljavnost sprejete odločitve.
Kot so pojasnili poslanci, bi glede omenjenih sprememb vprašali državljane na posvetovalnem referendumu, ki bi ga izvedli ob katerem od naslednjih referendumov. Zavedajo pa se, da je za spremembo Ustave Republike Slovenije potrebna dvotretjinska večina vseh poslank in poslancev, kar je težko doseči.
Miran Potrč (PS SD), je uvodoma povedal, da je gradivo oziroma predlog podlaga za nadaljnjo razpravo, ki jo pobudniki želijo spodbuditi tako v širši javnosti kot tudi v strokovnih krogih. Kot je pojasnil Potrč, referenduma ni mogoče razpisati o zakonih, ki se sprejemajo zaradi varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč, pa tudi ne o zakonih, od katerih je neposredno odvisno izvrševanje državnega proračuna, mednarodnih pogodb ali človekovih pravic. Takšna vsebina je v zakonu o referendumu že bila, a je ustavno sodišče opozorilo, da ni v skladu z ustavo, ker v njej zdaj neposredne podlage za to ni, je spomnil Potrč.
Pobudniki sprememb bi pri možnih predlagateljih referenduma dvignili število poslancev, ki lahko zahtevajo referendum: zdaj je pogoj najmanj tretjina poslancev, po novem bi bili dve petini. Ostaja pa sedanja ureditev, da bi referendum lahko zahteval državni svet in 40.000 volivk in volivcev.
Za veljavnost referendumske odločitve bi določili pogoj, da se referenduma udeležita dve petini vseh volivk in volivcev, kar je novost.
“Ljudje sporočajo, da imajo referendumov dovolj“, je dejala vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem. Poudarila je tudi, da je udeležba na referendumih kar praviloma nizka, sicer pa ljudje sami tudi z udeležbo jasno pokažejo, da jih določene vsebine zanimajo, je dodala Zalokar Oražmova. Izpostavila je še, da je referendum ena od izjemno demokratičnih oblik sodelovanja državljank in državljanov, dogaja pa se, da je ta institut demokracije zlorabljen za druge namene ter se prevečkrat k temu pristopa s popolnoma drugimi nameni, političnimi kalkulacijami in interesi.
Borut Sajovic pa je po stroškovni plati primerjal izvedbo dveh referendumov v Sloveniji z izvedbo evropskega prvenstva v košarki, ter s tem opozoril tudi na nesmotrnost številnih referendumov v Sloveniji po finančni plati. Gre namreč za znaten proračunski izdatek, ob tem, da posledično odločitve na referendumu ne pripeljejo do nikakršnih prelomnih odločitev, saj je vse, bolj ali manj, znano že vnaprej, je dodal Sajovic.
Posnetek celotne novinarske konference z vprašanji novinarjev in odgovori: