Za srečanje pred odločanjem o uveljavitvi varnostnega pridržka
Mnenje Znanstvenega odbora za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje in dajanje izdelkov na trg v Sloveniji, da v Sloveniji ni razlogov za začasno prepoved pridelave in uporabe gensko spremenjene koruze MON 810 oziroma za uveljavitev varnostnega pridržka, je pričakovano. V Zares kljub temu upamo, da se minister za okolje in prostor Janez Podobnik pri svoji odločitvi o uveljavitvi varnostnega pridržka ne bo oprl le na omenjeno stališče, pač pa bo skušal pridobiti celovito informacijo. Ministra Podobnika zato pozivamo, naj čim prej skliče sestanek s predstavniki opozicijskih političnih strank in predstavniki nevladnih organizacij, ki s strokovno podprtimi argumenti zagovarjajo uveljavitev varnostnega pridržka do sprejetja zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami (Čebelarska zveza Slovenije, Inštitut za trajnostni razvoj, Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, Združenje za zdravo Slovenijo).
Po besedah poslanke Zares Cvete Zalokar Oražem namreč lahko minister Podobnik nepristransko in verodostojno odločitev o uveljavitvi varnostnega pridržka za čas do uveljavitve zakona o soobstoju GSO sprejme le na podlagi različnih stališč in pogledov ter strokovnih podlag, saj gensko spremenjeni organizmi niso le stvar genskega inženiringa in znanosti, temveč tudi drugih strok in področij (denimo zdravstvo, ekologija, turizem, trajnostni razvoj ipd.). Po prepričanju Zalokar Oražmove gre za ključno strateško razvojno vprašanje, ki bi ga morali obravnavati v povezavi z nadaljnjim razvojem ekološkega in integriranega kmetijstva in trajnostnim razvojem Slovenije. “Ekološko kmetijstvo namreč ni le strateška usmeritev, pač pa tudi ekonomska priložnost za Slovenijo,” je opozorila.
Tudi po prepričanju strokovne vodje na Inštitutu za trajnostni razvoj Anamarije Slabe bi se moral minister pred svojo odločitvijo o uveljavitvi varnostnega pridržka posvetovati tudi z drugimi strokovnjaki. V Sloveniji imamo trenutno na področju gojenja gensko spremenjenih organizmov pravno praznino, saj nimamo zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, ki bi dovolil gojenje gensko spremenjene koruze MON 810, ki je sicer edina dovoljena vrsta. To pravno praznino je potrebno čim prej premostiti, je dejala Anamarija Slabe. Po njenih besedah je nenavadno tudi dejstvo, da pristojno ministrstvo še ni naročilo nobene študije na področju GSO, saj vse tuje raziskave zavrača kot neustrezne.
Strategija razvoja slovenskega kmetijstva kot perspektivno opredeljuje prav splošno usmerjenost slovenskega kmetijstva k okolju prijaznejšemu kmetovanju. Prav tako Program razvoja podeželja 2007 – 2013 kaže na to, da se Slovenija usmerja v kmetijstvo, ki temelji na varovanju okolja in ohranjanju biotske raznolikosti. Iz akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 je razvidno tudi, da naj bi se do leta 2015 obseg ekološke pridelave povečal na 20 % vseh kmetijskih zemljišč in delež ekoloških kmetov na 15 % vseh. Uporaba GSO v ekološki pridelavi in predelavi v skladu z zakonodajo EU in mednarodnimi standardi pa ni dovoljena.
V Zares smo sicer doslej zbrali že več kot 12.600 podpisov podpore peticiji za začasno prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin oziroma za uveljavitev varnostnega pridržka.