Za temeljito javno razpravo o novem zakonu o kulturni dediščini
Skupina desetih opozicijskih poslank in poslancev skupin Zares, LDS in SD ter poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec s prvopodpisano poslanko Majdo Širca je danes v državni zbor vložila zahtevo za splošno razpravo predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine, ki ga je konec julija v zakonodajni postopek posredovala vlada, pripravilo pa ga je pristojno ministrstvo za kulturo.Po mnenju prvopodpisane predlagateljice Majde Širca “bo zakon tako temeljito posegel v varstvo kulturne dediščine in muzejsko dejavnost, da je splošna razprava o predlogu zakona nujna, še posebej v luči nekaterih nedorečenosti, ki jih prinaša. Menim, da je potreben ponoven premislek predvsem o razmerju med državnimi in t. im. pooblaščenimi muzeji (na pokrajinski oziroma občinski ravni).”.
Obstoječi muzeji si bodo morali status pooblaščenih muzejev šele pridobiti, medtem ko predlog zakona meril za pridobitev takšnega statusa (pokrajinskega ali občinskega) status sploh ne opredeljuje.
Kot navaja Majda Širca “se je bati, da bodo bodoči muzeji na lokalni ravni v depreviligiranem položaju in da poskuša država na njihov račun privarčevati določena finančna sredstva. In ne gre le za negotovost muzejev na lokalni ravni. Resno je treba razmisliti tudi o bodoči službi za premično dediščino in muzeje, o sofinanciranju programov in projektov na področju kulturne dediščine, o avtonomiji javne službe (sestava svetov), o arheološki dejavnosti in ureditvi varstva kulturne dediščine. Splošna razprava o predlogu zakona lahko pripomore k boljši praksi in odgovori na vrsto še odprtih vprašanj, ki jih predlog zakona ne razrešuje. Glede na številne spremembe, ki so se zgodile od prvega osnutka predloga zakona, do tistega, ki ga je vlada sprejela, je splošna razprava še posebej dobrodošla, saj je znano, da je bilo kar nekaj predlogov, med njimi vrsta kakovostnih in dobrodošlih – zaradi varčevanja umaknjenih oziroma spregledanih (npr. posebno sofinanciranje kulturne dediščine). Ker vlada še vedno ni sprejela obljubljenega zakona o olajšavah na področju vlaganj v kulturo, je vprašajev, ki zahtevajo odgovore, toliko več. Še posebej ob dejstvu, da je slovenska zavrnila pobudo nekaterih evropskih držav, da bi uvedli nižji davek na dodano vrednost pri vlaganju v kulturno dediščino.”.