Za več razprave o potencialnih nevarnostih in prednostih GSO
Včerajšnji tematski posvet, že drugi po vrsti, z naslovom Gensko spremenjeni organizmi – priložnost ali nevarnost?, ki ga je vodila poslanka Cveta Zalokar Oražem in je potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu, je v več kot 3-urni razpravi pokazal, da v Sloveniji še vedno primanjkuje jasnih, nedvoumnih in nepristranskih informacij o potencialnih tveganjih in prednostih uporabe gensko spremenjenih organizmov, in predvsem, da vlada v zainteresirani javnosti velik interes za ekološko in integrirano kmetijstvo, zdravo hrano in nasploh zdrav način življenja ter za odgovoren odnos ravnanja z naravo oziroma naravnimi viri.
Na posvetu o gensko spremenjenih organizmih, ki se ga je udeležilo precejšnje število članic in članov različnih nevladnih organizacij in združenj – zagovornikov zdravega načina življenja, bio-hrane, ekoloških kmetov in ljubiteljskih vrtičkarjev, ki se ravnajo po ekoloških načelih pridelave hrane, smo bili priča zelo raznolikim pogledom in stališčem v zvezi s potencialnimi prednostmi in nevarnostmi gensko spremenjenih organizmov (GSO).
V uvodu je Cveta Zalokar Oražem pojasnila razloge, zakaj se je Združenje Zares odločilo, da pripravi posvet prav o GSO; opozorila je, da bo državni zbor že jeseni sprejemal zakon o soobstoju GSO, da je genska tehnologija neizbežno dejstvo, ki pomembno vpliva na vsakdanje življenje, in da doslej v Sloveniji ni bilo mogoče zaslediti mnogo razprav, ki bi uravnoteženo predstavile razloge za in proti GSO. Mnenja je bila, da se bo morala tudi politika prej ali slej do te teme opredeliti, in da se mora odgovorna politika do tega vprašanja opredeliti na podlagi konstruktivne javne razprave in strokovno podprtih argumentov.
Predsedujoči kolegiju Združenja Zares in nekdanji okoljski minister dr. Pavel Gantar je poudaril nujnost upoštevanja načela previdnosti, saj sociologi že dlje časa ugotavljamo, da je sodobna družba tveganja, kjer vseh (neželenih) posledic znanstvenih dosežkov ni mogoče napovedati vnaprej.
Medtem ko sta članica Združenja Zares dr. Mojca Gabrovšek, sicer doktorica znanosti s področja biokemije in molekularne biologije, in Meta Vrhunc, predsednica društva Ajda Vrzdenec in Združenja za zdravo Slovenijo, odločno nasprotovali vnosu in uporabi GSO v Sloveniji, sta prof. dr. Peter Raspor, predstojnik Katedre za biotehnologijo na ljubljanski Biotehniški fakulteti, in mag, Bara Hieng, samostojna podjetnica in magistra znanosti s področja biotehnologije, zagovarjala predvsem prednosti GSO oziroma biotehnologije. Strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj, ki je sicer pobudnik posebne kampanje z nalsovom Brez GSO!, Anamarija Slabe pa je strokovno in razumljivo predstavila ključne nevarnosti in potencialne prednosti GSO. Pri tem se je zavzela predvsem za znanstveno podprte presoje vplivov GSO na zdravje in okolje, za vzpostavitev celovitega sistema presojanja in nadzora na različnih ravneh (EU, država, pokrajina, lokalna skupnost), pa tudi za zelo strogo zakonodajo, ki omogoča večjo transparentnost in boljši nadzor.
Gostje posveta so se organizatorju – Združenju Zares, zahvalili za povabilo in odločenost, da skuša po svojih močeh prispevati k široki javni razpravi o tej tematiki, saj je tudi zanimiva, mestoma burna razprava ob številnih ustnih prispevkih različnih udeležencev posveta, tudi predstavnikov kmetijskega ministrstva, biotehniške fakultete in Nacionalnega inštituta za biologijo, pokazala, da je priložnosti za izmenjavo mnenj o tej občutljivi in za vse pomembni temi odločno premalo.