Za sistemsko ureditev klinične prehrane
Področje klinične prehrane v Sloveniji ni sistemsko urejeno, zato smo v poslanski skupini ZARES pripravili predlog dopolnitve zakona o zdravstveni dejavnosti. V skladu s predlagano zakonsko spremembo naj bi med specialistične bolnišnične dejavnosti vnesli tudi dejavnost klinične prehrane s prehransko oskrbo. Kot je na novinarski konferenci med drugim pojasnila poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem, gre sicer za drobno spremembo veljavnega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pa bo imela velike pozitivne spremembe za bolnike.
Na novinarski konferenci so na neprimernost sedanje ureditve bolnišnične prehrane, zlasti pri obolelih za rakom, opozorile tudi Nada Kozjek Rotovnik, predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano in ena izmed vodilnih strokovnjakinj na področju klinične prehrane v Sloveniji, ter Ivka Glas in Lidija Vidmar Andrijašič iz Združenja za boj proti raku debelega črevesa in danke Evropakolon. Vse tri so poslanski skupini ZARES izrekle zahvalo za pripravljenost na zakonsko ureditev področja klinične prehrane.
Slovenija bi namreč morala to področje urediti že na podlagi podpisa Resolucije Sveta Evrope o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnicah iz leta 2003, kot tudi na osnovi Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010.
Zalokar Oražmova je dejala, da so strokovni temelji dani, ukrepe pa je treba uresničevati, med drugim tudi z umestitvijo tega področja med tista, ki jih sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
Predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano Nada Kozjek Rotovnik je pojasnila posebnosti klinične prehrane. Ta je izrednega pomena pri bolnikih, ki se jim zaradi bolezni spremeni presnova, najbolj pa pride v poštev za kronične bolnike. Posledice, med katerimi izstopa podhranjenost, pa so posebej opazne pri onkoloških bolnikih. Pri slednjih je stopnja podhranjenosti namreč kar 85-odstotna, kar vpliva tudi na višjo stopnjo umrljivosti, je dejala Kozjekova.
Slovenija na tem področju zaostaja za preostalimi evropskimi državami, je opozorila in ocenila, da imamo sicer za to postavljene strokovne in politične podlage, “nimamo pa formalno-pravne podlage za izvajanje klinične prehrane bolnikov ne v bolnišnicah ne zunaj njih“. Slednje naj bi zagotovili tudi s predlagano dopolnitvijo zakona o zdravstveni dejavnosti.
Na pomen prilagojene prehrane za onkološke bolnike je opozorila tudi predsednica Združenja za boj proti raku na debelem črevesju in danki Evropakolon Ivka Glas. Navedla je, da je v Sloveniji trenutno okoli 1400 obolelih, pri katerih se tvorbe odkrivajo v dokaj pozni fazi in je umrljivost zato večja. Najbolj neprimerno je po njenih besedah stanje na Onkološkem inštitutu. Članica združenja Lidija Vidmar Andrijašič je ob tem opozorila, da so prav onkološki bolniki tisti, ki potrebujejo bolj prilagojene pogoje prehranjevanja.
Po analizah, ki jih navaja omenjena resolucija Sveta Evrope, uvedba klinične prehrane prinaša dolgoročno proračunski prihranek dveh do treh odstotkov. Zalokar Oražmova je ob tem izpostavila manj ležalnih dni, manj ponovljenih hospitalizacij in krajše posthospitalne faze. Ob tem je Glasova dejala, da pacienti na onkologiji dejansko zaužijejo le 30 do 40 odstotkov hrane, “v veliko primerih pa gredo polni pladnji nedotaknjene hrane nazaj“.
Predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstveni dejavnosti (doc, 67 KB)