Izziv našega časa: nova – stara ekološka etika
Če so konec prejšnjega stoletja na globalni ravni zaznamovale razprave o trajnostnem razvoju kot novi razvojni paradigmi, so za začetek 21. stoletja značilne razprave o globalnem vplivu podnebnih sprememb in v zvezi s tem o globalni odgovornosti, ki jo, sicer ne preveč uspešno, predstavlja Kjotski sporazum.
Trajnostni razvoj še zdaleč ni preživeta tema, vendar so ga nadgradili konkretnejši, oprijemljivejši okoljski izzivi. V 90. letih prejšnjega stoletja se je prvič zgodilo, da so, kot navajajo nekateri sociologi, politiki in gospodarstveniki, prevzeli diskurz, jezik okoljevarstvenikov.
Če kdaj, potem je prav v današnjem času, ko se naš planet že zelo očitno spopada s posledicami preseženih »meja rasti«, nujno sodelovanje vseh akterjev – politike, civilne družbe in gospodarstva. Ob tem pa se, tudi zaradi razvoja in vse bolj množične uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, vse aktivneje in neposredno angažirajo tudi posameznice in posamezniki. Aktivno državljanstvo je torej na področju ekologije resnično živo.
Bolj kot spremembe v oblikovanju politik in v jeziku politikov, ki si danes ne moremo več privoščiti, da bi ne upoštevali okoljskih težav in iskali rešitev zanje, so pomembne spremembe v našem pogledu na svet, na nas same, našo lastno odgovornost, našo vlogo v svetu. Za to, da bi postali bolj osveščena družbena skupnost, skupnost posameznic in posameznikov, ki nase prevzemajo del odgovornosti za globalno pravičnost in stanje svetovnih naravnih virov, je treba opustiti t. im. antropocentrično etiko in preiti k t. im. ekološki etiki. Antropocentrizem je značilnost modernih družb, predvsem zahodnega tipa, kjer je (bil) v ospredju človek in njegove potrebe, in ko je bilo vse drugo (živali, rastline, naravni viri itd.) podrejeno njegovemu razvoju, ki se je do nedavna meril zgolj v gospodarski rasti.
Danes, ko se že zelo drastično soočamo s posledicami ogroženosti in omejenosti naravnih virov (pitne vode, obdelovalne zemlje, neobnovljivih energentov itd.) je čas, da razmislimo o temeljih moderne družbe. V ospredje (znova) stopa ekološka etika, ki so jo sicer že pred tisočletji in ponekod še vedno, poznala starodavna ljudstva – zavedanje, da na tem planetu nismo sami, še manj pa gospodarji vsega, temveč smo samo del kompleksnega in občutljivega (eko) sistema. Da smo tu le začasno, gostje, ki morajo »stanovanje« za seboj pustiti pospravljeno in na voljo drugim. Svetovna komisija OZN za okolje in razvoj, znana tudi kot »Brundtlandska komisija«, je v znamenitem poročilu o okoljski ogroženosti planeta »Naša skupna prihodnost« (1987) trajnostni razvoj opredelila kot “/…/ razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi prizadel zmožnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe”.
Kot dediči te nove – stare etike, ki poudarja predvsem odgovornost za lastna dejanja, pa tudi za svet okoli sebe, vključno z dogajanji v naravnih sistemih (saj družbeni nanje neizbežno vplivajo, jih preoblikujejo, kot vidimo, tudi uničujejo), se moramo vedno znova učiti o sebi in svetu, ki nas obdaja.
Nova znanja in spoznanja so tista, ki vodijo v spremembe naših ravnanj, te pa so nujne, saj nas mati Zemlja vse bolj dramatično opozarja, da ne ravnamo prav, da gremo s svojim pehanjem za materialnim bogastvom predaleč. Znanje o (socialni) ekologiji, o medsebojni prepletenosti naravnih in družbenih dejavnikov in vplivov, je temelj, na podlagi katerega bomo lahko spremenili pogled na svet in svojo lastno vlogo v njem. To pa je nujno, če želimo preživeti v civilizacijskem smislu in predvsem ohraniti planet. Slednje preprosto dolgujemo našim potomcem.
* Besedilo bo objavljeno v “Priročniku za izvajanje mladinskih ekoloških delavnic”
Hm Razo Čaran. Čas je relativen in neomejen. No omejuje ga ura, ki tiktaka in omejuje nekaj nedojemljivega v dojemljiv ter dosegljiv okvir. Pa ta drži? Kaj je veliko in kaj malo? Kaj je počasi in kaj hitro?
Ali pa recimo preprosto. Časa sploh ni! Je le želja in nujnost omejenosti dojet in razumet neomejenost z uokvirjanjem le te v okvir lastnega dosega.
Ja, nekateri alpinisti celo življenje trenirajo plezanje po gorah, zmeraj višjih in višjih do najvišje in najbolj krute gore v končni padec?
In ko misliš, da greš gor in se vzpenjaš na svoj način ki ga zmoreš in misliš, da je to tisto kar moraš doseči. Kdo pa pravi da je tisto ta pravo? Da je kot recept pravo “zdravilo”?
Viša se kvaliteta zavedanja in sposobnost komuniciranja in spoznavanja. Čas? Ali strah in še kaj, da vsi govorimo o enem…
Lp
A je Slučajno zadnji vikend spet kdo dobil kak lep dar narave??? Le koliko jih bo še? Bo državni propračun, razni viri to vzdržali?
Jaz sem plavala v morju na Izoli.
Lep dar narave, original, res.
Kaj pa vi Peter? Kakšen dar ste dobili narave?
Hm spoštovana Irena, ko se zamislim ob vašem vprašanju je odgovor sila preprost. Dobil sem sebe. Samega sebe takšnega kot sem in sposobnost se takšnega tudi sprejet kot tudi zavest, da sem le del nečesa, kar spoštujem in se zavedam medsebojne pogojenosti ter soodvisnosti.
Dobil sem možnost živet. Največji dar. Ne se borit ali igrat, ali karkoli že ampak zgolj živet. In na meni je da to kavlitetno izkoristim v skladu z lastnimi prepričanji, zmožnostmi in voljo v okolju in času kjer sem.
In dobil sem nekoga, ki mi nekaj pomeni in za kogar mi ni vseeno in nanj bi želel prenesti vsaj del samega sebe a brez prisile, pač pa zgolj s spoznanjem. Vse ostalo je le nadgradnja.
Sicer pa delim usodo vseh in vsega.
In vsi darovi kot tudi graje narave in usoda so moji in naši!
LP
Stane, saj teče in tik-taka tako. Ni čudežev, jih bi bilo prej in ne glede na vse napredke tudi zdaj ne. Lepo ste napisal kot vedno, vedno in povsod smo samo svoji in svoja prepričanja delimo s svojimi, tako darovi narave kot zemlje v smislu poteka življenja je od vsakega, kot ste napisal v zadnjem stavku. Čemu bi človek sploh moral tekmovat, da dokeže ne vem komu in zakaj, da je sam svoj.
Veste, igranje je slaba igra, sploh če se vleče v nedogled in potem se “ujame samega sebe”. Tudi dobrobit napredka je nadgradnja človeka, saj če bi vsi obstali na kakšnem pustem otoku, kaj bo računalnik, TV, mobitel in vsa čuda, če pa je tam sama preproščina?! (prevzetni pa niste!)
Lp
Le ko bo posekano zadnje drevo,
ulovljena zadnja riba
in zastrupljen zadnji izvir,
le takrat boste ugotovili da se
denarja ne da jesti.
-Indijanski izrek
Kar en rod z lahkoto pokvari,
to drugi s težavo odpravi.
“naš pregovor”
In tisti ki so imeli vsega preveč bodo zdaj dobili “priznanje” za eko-ljudi?!
Odličen članek, še bolj mi je všeč rezime, ki se kot je Nikolovski pravilno povzel, navezuje na modrosti enega od Indijanskih poglavarjev. Neverjetno je, kako se dognanja velikih eko -znanstvenikov kmalu sama sebe demantirajo. Zadnji primer je ugotovitev, da biogoriva le niso tako ekološka, saj bi naj vplivala na rast hrane za celo do 75%. Drugi paradoks pa je včeraj na Zares dobri klepetalnici imenil tudi dr.Gantar in to so POPs-i (persistant organic pollutants), ki so posledica biogoriv …
In prav modrost, ki jo citira Nikolovski (med drugim krasi tudi steno moje pisarne) skriva vse odgovore, ki jih od kapitala plačani eko znanstveniki mrzlično iščejo, a se bojim da tako preprostih odgovorjev enostavno ne bodo videli… Genialnost je v preprostosti!
@irena, nehajte nas še dolgočasiti z vašimi nesmiselnimi in neutemeljenimi diskvalifikacijami. In česa preveč?! In kakšna priznanja? Kdo jih pa hoče? Pisanje blogov ima za cilj vse kaj drugega kot iskanje priznanj … Sicer pa, volivci – jasno, med njimi tudi vi, bodo jeseni ocenili, kdo si zasluži kakšno vprašanje. morda pa iz vas govori le dobra stara slovenska fovšija – svetujem vam, da si že enkrat odprete svoj blog in se date tudi sami v presojo vesoljnemu svetu. Z zanimanjem vas bom brala.
Sicer pa ocenjujem, da so takšna razmišljanja politikov, četudi so se morda kdaj v preteklosti postavljali na drugačna stališča (vsi smo zmotljivi in človek se ves dan uči) sodobna in napredna; od napredne stranke kot je Zares pa se to tudi pričakuje.
Cveta, lepo napisano, toda kaj, ko pa politiki preprosto niso z ničemer prisiljeni sprejemati ustreznih ukrepov, financira jih pa kapital, tudu tisti in predvsem tisti, ki prizadeja okolju največjo škodo.
Vpliv civilne družbe je nikakršen, ali pa minimalen, čas pa neusmisljeno teče.
Ne bi se strinjal, da politiki niso osveščeni, oziroma dovolj dobro informirani, saj niso bedaki, da bi ne razumeli, kaj jim pripovedujejo znanstveniki.
Preprosto so nemočni, kajti brez denarja na volitvah zmagati ne morejo, ker sploh ne pridejo do besede, ko se pa zadolžijo, morajo pač ravnati po pameti financerjev, ne pa po svoji.
Če pa kdo po volitvah muziko obrne, se ga botri pač znebijo.
Clintonova ni kar tako omenila Obami Kenedyja.
Dobro, pri nas tako vplivnih kapitalskih lobijev še nimamo, Janšev antitajkunizem pa to nevarnost že nakazuje.
Ampak, kaj pomaga, ko pa gre pri tem boju samo za to, da Janša misli, da se premoženja države niso polastili pravi, ne pa za to, da bi se preprečil vpliv kapitala na politiko nasploh.
Kajti, samo to je v resnici tudi edina možnost, da politika lahko potegne vse zavore tudi pred ekološko katastrofo.
Torej, Janšev cilj ni pravi, pravi cilj bi moral biti, da civilna družba takoj prevzame oblast v svoje roke, kar prvenstveno pomeni, da bodo politike financirali lastniki države iz svojega dobička, ne pa lastniki gospodarskih družb.
Slovenija res nima na globalno okolje velikega vpliva, političen vpliv pa ima popolnoma enak, kot ostale države, seveda če bi evropski in svetovni javnosti ponudila kaj izvirnega.
Kaj bolj izvirnega, kako naj prevzame oblast civilna družba, pa od izdaje neprenosljivih delnic države vsem državljanom ni.
Ampak kaj, ko so ta pravi gluhi, ostali pa ne čujejo dobro.
@ Ivana
Odlična ideja. Z veseljem!
Lp
(glede pohval in priznanj: G8 in slični ki so najbolj zafural in še, se zdaj borijo po novih sistemih. Si zaslužijo pohvale in priznanja???)
Ddan
Frazem antropocentričnosti, huh! Pred nedavnim sem se malce poukvarjal s presojami vplivov na okolje in sicer specifičneje, kako le te varujejo človekovo zdravje in blagostanje.
Naš zakonodajni okvir, ne vem kako bi se izrazil…. na papirju zgleda kar solidno. Ampak v praksi, pa je to čista znastvena fantastika. Imamo razna poročila o vplivih na okolje (ki se jih BTW večino potrdi), razne baze podatkov, ki še danes niso povsem med sabo usklajene in nenazadnje tudi povezane, podatki tudi včasih težko primerljivi itd. Nekaj se češ dela “na tem”. Samo do dobrih okoljskih podatkov priti, zna biti že sama znanost. Zatem pride na vrsto ocenjevanje, primerjava “zbranih OBSTOJEČIH podatkov”. Če obenem upoštevamo še razna dejstva, kot so:
- da poznamo le vrh ledene gore okoli dolgotrajnih učinkov raznih polutantov,
- da še danes stroka ni popolnoma zedinjena, kako bodo v bodoče vplivale razne globalne ekološke havarije, razen tega, da bo slabo…
- občutka navadnega človeka, da okolje samo po sebi očitno ima dovolj moči za samoregeneracijo, itd, lahko bi se dalo še naštevat;
… lahko dobimo precej zmedeno sliko, kaj sploh potem te razne presoje zmorejo? Za čigavo barvanje oči sploh so, da politika in investitorji lahko mirno spijo? Čeprav v odnosu na preučevanje dolgoročnih vplivov na zdravje človeka ni ekzaktna znanost, pa vendarle – kako precizno lahko napovejo prihodnost, kakšne spremembe v zdravstveni sliki prebivalstva lahko pričakujemo? Nenazadnje se je pred kratkim izgubil ali celo uničil arhiv iz onkološkega inštituta, ki je neprecenjljive vrednosti!!! In kaj je bilo okoli tega narejeno, ja nič. Dva dni so novinarji morali polniti kolumne s temi “bedarijami” namesto s še večjimi bedarijami, kot so debele riti in krvavo perilo…
Ključna misel je, da človek še vedno daje dobiček pred okolje. Vrednota je denar in ne zdravo okolje, s tem se bo nekdo drug ukvarjal – scena je ista kot pri iskalcih azila.
Zato ni dovolj, da se danes presek človeštva zaveda globalnih ekoloških problemov, ta prag je treba znižat, ga sorazmerno približat vsakemu posamezniku – sliko dobesedno obrniti – antropocentričen pristop do okolja in ne (samo) do človeka.
Nočem pa zveneti kot politik, ker tudi nisem, vendarle pa moramo biti previdni, kajti ekologija postaja ideologija in vsaka ideologija skriva v sebi tudi slabe strani. O tem pa nam bo več Stane povedal (pa brez zamere
).
lp, uroš
Ekonomija se ponavlja vedno na enak način, kot se je začela.
Človek, ki je odkril sol, je pri drugem človeku ustvaril potrebo po njej in mu jo pričel prodajati.
Danes se svinja okolje do te mere, da postaja potreba po čistejšem enako življensko potrebna, kot je potreba po soli.
Kdor ga bo znal čistiti, bo dobro služil.
Vse je v znanju.
Stane, se strinjam, ampak, kot sem že v postu #4. povedal … nekatere modrosti se ponujajo izven gabaritov znanosti. Znanost se je v ekologiji že PREvelikokrat zmotila. Stari poglavar je imel prav …
Vse lepo in prav. Podpiram spremembe, ampak načrtno in premišljeno, ob pomoči stroke in družbe. Trend dobičkonosnih “umazanih” tehnologij je prinesel dobičke. Zavest ali dobiček, za nekatere preživetje. Država z represijo tako številnega aparata za okolje na mesto, da bi pomagala “stiska”, zapravlja denar neracionalno, na drugi strani pa nekatere gospodarske družbe (npr. Liko Vrhnika d.d.) vrez pomoči države “zapirajo vrata”, ker sanacijski projekti niso po ceni in takoj izvedljivi. Opozorim, da ekologija nima meja in selitev “umazanih tehnologij” v zakonsko ohlapna okolja nas bo drago stala in prej ali slej bo udarila nazaj.
Ekologija ja, ampak strokovno in ob pomoči države in družbe, brez evforije in želje, da bi v Evropi zasloveli kot prvi in največji ekologi in v škodo svojih državljanov!
pa se seli “nižje”, pri – tržno prednost. Tako kot je bil trend “mazanja” narave so nekateri obogateli in zdaj ob sprembo pa tudi primeri, ko gospodarstvo ne prenese tako naglega osveščanju, pritiska in se družbe brez njene pomoči zapirajo, na kar spet prihaja do drugih problemov.
nne pomaga družbam
POPRAVEK TEGA GOR !
Sorry !
Vse lepo in prav. Podpiram spremembe, ampak načrtno in premišljeno, ob pomoči stroke in družbe.
Trend dobičkonosnih “umazanih” tehnologij je prinesel dobičke. Zavest ali dobiček, za nekatere preživetje. Država z represijo tako številnega aparata za okolje na mesto, da bi pomagala “stiska”, zapravlja denar neracionalno, na drugi strani pa nekatere gospodarske družbe (npr. Liko Vrhnika d.d.) vrez pomoči države “zapirajo vrata”, ker sanacijski projekti za ekologijo niso po ceni in takoj izvedljivi.
Opozorim, da ekologija nima meja in selitev “umazanih tehnologij” v zakonsko ohlapna okolja nas bo drago stala in prej ali slej bo udarila nazaj.
Ekologija ja, ampak strokovno in ob pomoči države in družbe, brez evforije in želje, da bi v Evropi zasloveli kot prvi in največji ekologi in v škodo svojih državljanov! Tako smo majhni in na mesto, da bi počakali večje, obremenjujemo gospodarstvo, zapiramo firme in smo manj konkurenčni, posledično smo “manjši” in nepomembni. Ni vse v Evropskem nastopaštvu. Upam, da bomo v prihodnje bolj taktni do sebe?
Razen danes so bili dnevi še nazaj. Enako potrebni za politično močne, taktne, sposobne, strpne ljudi. Verjetno sem “usekala” nehote in mišljeno na kakšen način slabo glede ekološkega sistema.
A odkrito, Cveta Oražen ni grebator. Seveda podpiram vse procese v smislu ekološkega lepšega in če je mogoče še večji plus.
Lp
Takšna neurja, kot smo jim priča te dni, bodo hitro osvestila javnost. Vedno hujša bodo in vedno več jih bo. To je jasno posledica segrevanja ozračja. Očitno je to edini način eko-osveščanja. Čez deset let, koliko pridelka bo še imela Slovenija? S čim se bo hranila pa naslednja generacija? Še vedno opažam, da nobena politična stranka ne zna postaviti najbolj nujnih prioritet na svoje mesto. Še pet takšnih neurij do volitev? Dr. Bogatajeva pravi, da nas je na tem planetu že danes vsaj 5x preveč za tak stil življenja. Stil je treba spremeniti. Samozadostna ekokmetija z manj prebivalci v prvi vrsti — to prioriteto v našem programu nam bo prej ko slej izsilila narava sama. Grem stavit, da bo začela s takšnim izsiljevanjem in dosegla svoje prej kot v desetih letih. Obvezni predmet v srednji šoli – kmetijstvo, vrtnarjenje/ v praksi.Po mojem, lahko že v prihodnjih 5 letih pričakujemo po dvajset takšnih neurij na leto. Čez deset let s 40 takšnimi neurji letno, kako bo izgledalo življenje pri nas? Nobena politična stranka, niti Zares ne postavlja programa v tej smeri. Vprašajte dr. Bogatajevo koliko je tak scenarij, ki ga napovedujem, verjeten. Že čez deset let!!!
Ko bo človek izgubil gozd bo izgubil tudi samega sebe.
Napovedano je spet slabo vreme, ne samo dež, lahko spet pride do toče in škode. Razmišljam, zakaj so nehali s protitočnim programom, ki smo ga dolgo nazaj še imeli. Pripravili so se ko je bilo napovedano in škode je dosti manj. Dobro bi bilo tudi zdaj to uporabit. V kolikor ne bodo uničeni pridelki, hiše, avti, drevesa…
Ja, narava se maščuje, ker se je preveč posegalo v njo.
Ravnovesje bi bilo dobro.
Toče bodo vsako leto, vedno pogosteje. Prioritete so sigurno zaščita pred točo, tudi subvencioniranje oz. vzpodbujanje zaščite pred njo (poleg tega,kar je že bilo nekoč/streljanje – če to še pomaga? — tudi neke vrste nove mreže nad pridelki…?) Kmetijstvo bi moralo postati dosti bolj cenjeno, delo tam višje ovrednoteno.Je možno, da bo čez 10 let preživel samo tisti poljski pridelek, ki bo pridelan v “katakombskih” rastlinjakih? Kaj pa čez 20 let? Vprašajte klimatologe kaj mislijo o tem. Vsaj pod neke vrste (kovinskimi?)mrežami, napetimi na podobnih betonskih nosilcih kot hmelj? Jaz sem mestni človek, rojena in izobražena tam. Šele pri 40tih sem bolje spoznala, kako “mimo” je šla moja izobrazba in poznavanje sveta okoli mene. In takega je večina prebivalstva. Zato pravim, izobrazba je ključna. Ljudje, ki ne znajo vzpostaviti stika z naravo izven sebe, je ne znajo z naravo v sebi — slepi, hromi ljudje. Naši izobraževalni sistemi ne razvijajo celostne zavesti (ta je tudi fizična, duhovna). Ko pa tisti, ki imajo vzvode oblikovanja javnega mnenja, sami ne vedo, kaj to je. Priti v stik s centrom svoje zavesti, pomeni maksimirati svoj življenski potencial. Leva – desna polovica – sredina možganov, duh, duša,telo – materializacija kompleksne simfonije. Za začetek pa definitivno: drugo pozicioniranje kmetijstva, izobraževanja, omejitev naraščanja prebivalstva, vmes bo pa narava pomagala z nekaj hudimi šolskimi lekcijami in nas učila, kako prepočasi reagiramo. Sončne elektrarne — so te zaščitene pred točo?
Hm, kdo ve, morda pa narava želi zgolj ponovno uravnotežit, če lahko tako preprosto rečem, trenutno neuravnoteženost?
Kaj pa to pomeni?!
Tommb popolnoma se strinjam. Ah ta znanost??? Le kdo ji daje garancijo za nezmotljivost? Vse kar je mogoče empirično dokazat JE! Kar ni mogoče ni! Stvari v naravi pa so kot je tudi narava samo popolnoma preproste in razum omejen z okvirji znanja ter sposobnostjo razumevanja le teh preprosto ne more razumeti. Še manj občutit in dojet?
Stari pregovori skrivajo v sebi neizmerna bogastva ljudske modrosti in izročil, ki temeljijo na občutenju okolja in ne le na razumevanju. Tega ljudje v boju za svoj vsakdan več ne znamo.
In preprostost narave se kaže v krutem dejstvu, da nam le ta vrača vse kar smo ji dali (vzeli in porušili). Kadarkoli podremo ravnovesje ona le to vzpostavlja znova. Pri tem nam SODI! Vsaj tako lahko morda dojamemo ali razumemo to mi. Sploh če jo poosebimo. In je kje pravica, ta subjektivni pojem, bolje izražena kot v njeni sodbi?
Ne pozna usmiljenja in pravimo, da je kruta. A v resnici samo vrača ali preprosteje povedano, gre za reakcijo na naše Akcije. In njene reakcije še zdaleč ni konec, kot tudi naše akcije nebo pa če se še tako trudimo. Malo lahko sicer prispevamo. A sčasoma bo narava vzpostavila svoje ravnovesje. S posledicami lastne neumnosti,samoomejenosti, prepotentnosti, oholosti in požrešnosti se bomo soočali čedalje pogosteje in kruteje iz generacije v generacijo. Mimo tega ne moremo.
Imamo samo dve možnosti, ki sta žal le delno odvisni od nas samih.
Ali se prilagoditi vseobsežno, vključno z načinom življenja ter postopnim prilagajanjem na vseh segmentih naše eksistence. Spremenit svojo zavest in odnos.
Ali pa se umaknit, kar seveda nebo prostovoljno.
TO JE DEJSTVO!
Neurje prejšnji teden? Še več jih bo! Še hujša bodo! Brez skrbi! In ne le to. Mimo se ne da!
Kdo ima prav v primeru prostorskega načrtovanja (npr. Železniki)? Stari ljudje s svojo laično pametjo in spoštovanjem do narave, ali stroka, ki je dvomljiva tako po strokovni, kot tudi človeški plati????
Zgolj v pomislek?
Poltika! Ja še zmeraj trdim, dve bombi tiktakata in ne le v Sloveniji. Ekološka in socialna. In katera je prioriteta?
Tudi če jem moram nekaj in nekje. A, če sem nekje in sem, poleg tega, da mislimm, moram seveda jest! Nekaj in nekje! Hm.
Bleferka Zalokarjeva, spet nalagaš in se samopromoviraš. Sprehodi se malo po Domžalah, za Bistrico in drugod, če ravno nimaš sreče te lahko povozi 4 kolesnik, ali kakšno drugo doma narejeno motorno skropucalo, ali celo neregistriran avto. Na področju onesnaževanja z raznimi obrtmi ni nibenega reda, vsak svinja kakor mu je mila volja, povsem nekaznovano, tako tudi papirnica in Helios vsak dan “razveseljujeta” Domžalčane s tonami CO in SO2 ki ga izpuščata v ozračje. Cele Domžale so dejansko zazidane, nikjer pa ustrezne infrastrukture. Divja odlagališča, na občini nimajo zaposlenega niti enega ekološkega nadzornika, zato lahko ljudje nekaznovano svinjajo po mili volji. Po tvoji zaslugi v Domžalah še naprej deluje Energet. servis in odira ljudi. Kljub temu da bi lahko koncesijo podelila dvem ali trem dimnikarskim podjetjem in tako naredila konkurenco, si to dala samo ES. Kvaliteta zraka v Domžalah je katastrofalna, najbolj katastrofalen pa je občinski inšpektor, ki je vseeno če ga ne bi imeli, saj ne dela popolnoma nič. Zdajšni župan pa itak samo nadaljuje po tvojih smernicah, kot kakšna papiga, ali pa kaj prebere s kakšnega listka, oziroma največ kar zmore je to da pozira za vsako številko Slamnika. In potem boš govorila o ekološki etiki, ti ki si jo kot županja kršila po dolgem in počes. Lahko blefiraš svoje Zahecovce ki te še ne poznajo dovolj, drugih ne moreš. Poden.
Jošt, neregistrirani avti so v domeni policije. 4kolesniki, ki te lahko povozijo, tudi. Dvomim, da je občina pristojna za dajanje in odvzemanje dovoljenj podjetjem. Če spuščajo strupe, jih prijavi. Kako pa je z dimnikarskimi podjetji v Domžalah težko “vidim” iz Maribora. Še težje razumem, kako je to povezano z ekologijo.
P.S. Če inšpektor ne procesira tvoje prijave, prijavi njega. (Vesel bom, če boš mi svoje izkušnje glede tega zaupal na moj e-mail.)
Zdravo CVETA Zalokar -ORAŽEM,po mojem okusu tudi naslednja poslanka slovenskega zavedenega naroda!
Nič več ne bo tako,kot je bilo!
O podnebnih spremembah spregovorimo sedaj in to takoj in zdaj!
Spomnim se še dobro viharja ali pa viharjev , ki je pustošil po Evropi konec januarja 2007.
Orkan epskih razsežnosti je divjal na območju Velike Britanije in se potem usmeril proti Nemčiji, vmes pustošil po Nizozemski. Del viharja je oplazil Francijo in Belgijo, se potem nad celino še okrepil in pustošil v Avstriji na Poljskem, Češki, Slovaški, Madžarski.
Skupaj je takrat umrlo 47 ljudi, gospodarska in socialna škoda pa je tudi dosegla “epske” razsežnosti. Spomnimo se, da smo takrat govorili, kako smo lahko srečni na sončni strani Alp,
ki nas varujejo pred podobnimi orkani, ki se formirajo na Atlantiku.
Orkanske nevihte na začetku prejšnjega tedna so nas opozorile na kričeče dejstvo. Vremenski ekstremi so vse bolj pogosti, vse silovitejši in “varnega” kotička na svetu ni več. Vpliv toplogrednih plinov na globalno segrevanje in posledice le-tega, postaja vse bolj jasen tudi najbolj zagretim nasprotnikom priznavanja tega vpliva.
Povem Vam primer, ki je po mojem mnenju sicer sarkastičen, pa vendar: Na lanskem G8 srečanju so se udeleženci dotaknili klimatskih sprememb in sprejeli skupno izjavo – parafrazirano: Članice naj resno razmislijo o možnosti znižanja izpustov toplogrednih plinov za 50 % do leta 2050. Na letošnjem srečanju skupine G8 v Tokiu (srečanje je bilo od 7. do 9. julija 2008 , torej v tednu ko je Slovenijo prizadelo silovito neurje) so bile klimatske spremembe spet ena izmed udarnih tem. Sklep, ki ga v nadaljevanju parafraziram kaže na “velik napredek” na tem področju.
V sklepni izjavi se voditelji skupine G8 že strinjajo, da je potrebno prepoloviti emisije toplogrednih plinov do leta 2050.
Ta sklep je za ogromno ljudi samo brezzoba gesta, ki ne bo dala nobenih konkretnih ukrepov.
Ta sklep je odpihnila že večerna sapica, ki je pihljala okrog glav družine voditeljev skupine G8, ko so se zadnjič skupaj fotografirali po zaključku srečanja.
Pravi viharji in orkani in nepredvidene nevihte ,
pa so tu in zdaj in kmalu spet bodo!
Lep poletni dan želim vsem ZARESOVIM BLOGARJEM in KOMENTATORJEM iz ekološko spornega CELJA
ANTON CIZEJ
ANTON Zvone CIZEJ, se popolnoma strinjam. Narediti bi morali vse potrebno že včeraj, kajti danes je prepozno.
Jutri bo še bolj pozno. A prostovoljno tega ne bomo. Smo pač ljudje z vsemi svojimi značilnostmi in lastnostmi. Civilizirani, pametni, morda celo vsemogočni in z izjemno sposobnostjo prilagajanja. Kot Podgane in ščurki. O tem kaj smo že storili in kaj nas čaka je teško danes govoriti. Lahko le domnevamo. Naša sposobnost razumevanja in dojemnja je preveč osko omejena. In s čim to vemo.
Pa nisem pesimist, samo realist! Zavedam se, da smo šli že zdavnaj predaleč in vse kar sledi je zgolj logična posledica. Reakscija na naše akcije.
Nekateri se boje, da bodo zaradi efekta tople grede, segrevanja ozračja izumrli ali se prselili le severni medvedi in mrda malce dvignila gladina morja. OZKOS NAŠEGA RAZUMEVANJA IN DOJEMNJA STVARNOSTI TER OBSTOJEČEGA KOT MEDSEBOJNO POGOJENE IN SOODVISNE DIALEKTIČNE CELOTE se kaže povsod. Ljudje smo le del te celote, ki se v svoji želji po eksploataciji ter podrejanju obstoječega zaradi zadovoljevanja svojih vse večjih potreb oddaljuje od svojega lastnega bistva v vseh pogledih.
Gre za klimatske spremembe, ki pa niso edine in katerih razsežnosti so v tem trenutku še neslutene. Gre za porušenje naravnega ekosistema. Gre za spremmbe okolja kjer bivajo mikroorganizmi. Izumiranje Planktona. Trganje in cefranje prehrambene verige. Mutacije v smislu prilagajanja vseh organizmov. Predvsem mikroorganizmov. Spremembe in prilagajnaja virusov, mikrobov, bakterij. Spremembe temeljnih elementov življenja. GRE ZA VELIKO VEČ KOT LE NEURJA, ki sevedabodo iz leta v leto večja, močnejša in številnejša. Lakota, bolezni, katastrofe. Znajdemo se v situaciji ko Antibiotiki postajajo neefektivni. Na nek način morda spomninja na jezdece apokalipse. Armagedon. Pa vseeno Nisem pesimist. Le realist. In pot je zmeraj. Zmanjšat emisije je treba. Čimprej. K naravnim virom je treba čimprej. Predvsem pa je treba dvignit zavest ljudi. Treba je izobraževat na vseh področjih. Treba se je pripravit in prilagajat. Marsikaj je skrito v genski tehnologiji. V kloniranju in novih mladih znanostih. A previdno in z občutkom. Etika in humanost naj bosta vrednota in ne ovira kot nekoč krščanstvo.
Že v vrcu in osnovnem izobraževanju je treba ljudi soočit z dejstvom, da smo le del nečesa večjega, spoštovanje do narave in okolja in morda celo strahospoštovanje. Saj če ga ne kažemo, potem nam strah vlije narava sama. Pravzaprav ne gre za Strah, ampak za spoštovanje in zavest.
Treba se je organizirati in pripraviti določene krizne službe z reorganizacijo že obstoječih in mrda novih, ki ob takih situacijah pomagajo ter ukrepajo. Vlagat sredstva v njihovo izobraževanje in tehniko. Treba se je lotit prostorskega načrtovanja premišljeno in vskladu z naravnimi pogojenostmi. Prilagajat gradnjo spremembam. Kmetijssko politiko naravnat v kulture, ki so primernejše. Izobraževat kmete. Poskrbet za dovodnjavanje in odvodnjavanje. ITD ITD
In vse to, kot tudi marsikaj več je naloga poltike.
Po eni strani se moramo prilagajat in biti pripravljeni da nebo velikih šokov, presenečenj in stroškov. Po drugi strani pa skrbeti za to da pričnemo čimskladnje z naravo postopoma začeti živeti v skladu z danimi možnostmi in potrebami. IN to je teško. A moramo.
Morda izgleda malce alarmantno, pa ni tako. Je zgolj realnost kot jo živimo in bo vsako leto huje. Zato moramo biti pripravljeni. Je pač kot je.
Na vremenske pojave moramo biti kar se da pripravljeni.
Smešno je, da sem rekel prav po tem orkanu lani, da so naše Alpe zlate in nas bodo morda še kako leto ali dve obvarovale. Več verjetno ne. Vrag in hudič naj vzame to mojo prekleto nezmotljivost. Pa nisem Nostradamus. Želel bi, da se motim!
Peter Hartman v borbi z naravo nikakršne priprave niso učinkovite.
Nam le BOGOVI lahko pomagajo
.
Kaj ste gospod Peter cerkvena “miš”?
In če bogovi pomagajo, to vsi ali samo eden ima tako moč da nas ljudi se usmili?
Organizacija AVAAZ z internetnimi peticijami, verižnimi pismi in podobnimi kampanjami želi zbuditi okoljsko zavest na planetu in nasploh občutek povezanosti in odgovornosti za najhujše pritiske režimov po celem svetu. Pogosto so se zaletavali v Bushevo okoljsko politiko, tako da sedaj ne preseneča, da zbirajo milion bumpov za Obamo. Bump je pozdrav upanja in pričakovanja, ki naj pokaže, da kakšno Ameriko si svet želi. Pozivam vas, da pošljete bump! Podpišite:
http://www.avaaz.org/en/the_global_obama_bump/98.php?CLICK_TF_TRACK
Sinani napačno izhodišče! Ne gre za borbo, ker če se bomo borili bomo izgubili! Postopoma se moramo zavedat in pričet živet čimbolj skladno z njo, za kar je dokaj smernic tudi že v predlogih oz delovnih osnutkih programa Zares, kot tudi še marsikje drugje. Civilne incijative Igor so dobrodošle in imajo svojo vlogo, a največ je seveda tudi tu odvisno od politične oblasti, ki pač vpliva v skladu z danimi možnostmi in konkretnimi razmerami v svojem okolju kot tudi s svojim vplivom delno tudi Globalno. Gre za priprave! Gre za odgovorno eksploatacijo v bodoče. Previdnost. Gre za programe izobraževanja na vseh sferah. Gre za prilagajnje dejavnosti predvsem kmetiskih dejanskim in pričakujočim okoliščinam. Gre za oblikovanje sredstev posebej v te namene. Gre za domiselno in temeljito prostorsko načrtovanje. Gradnjo. Gre za posege v davčno in fiskalno politiko, tako v smislu odvojitev sredstev za posebne namene pomoči prizadetim, kot tudi spodbujanje ekološko sprejemljivejših energentov, dejavnosti itd…
Vlaganja v nove tehnologije, v znanost.
Gre za posege na vseh področjih družbenega življenja.
Ne pa za borbo in oblikovanje vojske.
Gre za prilagajanje, pripravljenost, osveščenost. Sicer pa o tem sem tako že.
Peter HARTMAN.
izredna hvala za tvoja dolga pojasnila.
Takšnih vizionarjev ,rabimo poleg Lućke Bogataj-Kajfež še več v tej preljubi Sloveniji.
Upam,da bo tudi tale Cvetkin BLOG ,kaj doprinesel k drugačnem razmišljanju Slovencev o podnebnih spremembah,ki se dogajajo res hitreje,kot smo predvidevali.
Danes,24.7 je pri nas v Celju ,12.stopinj.pa kam vse to vodi.
vreme se spreminja že iz tedna v teden !
Lep pozdrav ZVONE CIZEJ
Ja, Zvone iz tedna v teden. Zadnja leta smo kar navajeni, da je med poletjem temperatura pogosto blizu 30 stopinj ali celo čez. V Banjaluki je pred nekaj dnevi bila celo čez 40. Smo se že navadili. A v letih, ko sem hodil v prva štiri razreda osnovne šole v Banjaluki in smo se učili spremljati temperaturo, je bila samo enkrat nad 30. In tudi v Sloveniji takrat ni bila nikoli nad 30.
No, vročino še nekako prenašamo. Vse več je klima naprav. A kako bomo prenašali, ko se bodo začeli prestavljati vodni tokovi? Bušisti vedo. Takrat se bodo začele selitve narodov proti vodi in veliki vojaški konflikti. Vizionarsko za tiste čase že sedaj porabijo za vojsko toliko kot ostali svet skupaj. Upam, da si ne bomo delili vizije z bushisti.
Trajnostni razvoj je termin,ki skoraj ne manjka v nobenem političnem programu,vendar na tako neskončno lahkoten način, da bi bilo bolje, če ga sloh ne bi omenjali. Poglejmo samo obdobje zadnjih štirih let, dosledno vsi župani( ne glede na politično pripadnost) skozi prostorsko načrtovanje dovoljujejo pozidavo na račun dobičkov posameznikov, kot da bodoče generacije ne bodo potrebovale več nič. S pozidavo silijo v rečni in obrečni prostor, na kmetijska zemljišča, na vodovarstvena območja. Zakonske omejitve, pogoji ne pomenijo več nič. Pravice za rabo naravnih virov Vlada podeljuje preko vseh meja trajnostne rabe, brez najmanjše slabe vesti ali ali “z neskončno lahkotnostjo vladanja” (http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/okolje/zakon_o_vodah/). V vseh zadnjih štirih letih , ne glede na deklarirane prioritete ( podnebne spremembe) in obiskov šetevilnih konferenc , slovenski ” nobelovci” niso sposobni spraviti skupaj niti osnutka nacionalne strategije, ki je veliko več kot zmanjševanje CO2. O ukrepih za zmanjševanje posledic podnebnih spremmeb na življenje ljudi( povečane temperature, povečana verjetnost vremenskih ekstremov, povečana ranljivost stavb, zdravja ljudi, ekosistemov, naravnih virov, kmetiske proizvodnje, energetske porabe) o tem ministri te Vlade niso rekli še NIČ. Kaj pa Zares? Nekaj že a premalo domišljeno in konkretno. Tudi Program trajnostne rabe naravnih virov (prostora, voda, zemljišč,zraka )je v programu Zares premalo konkretno oblikovan ,čeprav pomeni izziv, saj oblikovanje okoljsko trdne in ekonomsko raznovrstne politike, kjer so dobički rezultat dodane vrednosti ne pa podcenjenih naravnih virov ni lahka naloga.Da o “uporabnik plača načelu” ne govorimo.
Pikapolonica!
Politika je politika in ne stroka. Program (oziroma osnutek programa, kot rad rečem jaz in kot ga tudi vidim, saj je zame živ organizem) je zgolj izhodišče, katerega posamezne vsebine ne more oblikovat sama politika ampak posamezne stroke. Zato so vsa konkretna mnenja in predlogi dobrodošli.
Skozi spremembe obstoječe zakonodaje je mogoče marsikaj premišljeno doreči. Treba je poslušat stroko in biti čimbolj vseobsegajoč in neomejen. Z izvajanjem le te in dejansko kontrolo, ter zatiranjem inetersov posameznih skupin z lastnimi dobičkonosnimi in podobnimi interesi je mogoče dejansko marsikaj postopoma udejanjiti. Vendar pa je zadeva veliko kompleksnejša in vseobsegajoča, kot je videti morda na prvi pogled. Zato je treba delovati celovito dolgoročno in vseobsegajoče. Vsako mnenje in pordlog je dobrodošel. Program oblikujemo ter ustvarjamo posredno ali neposredno MI VSI!
In Igor, včasih ne morem mimo neke misli, ki je malce zlobna.
Veš Evropa si želi Balkana zaradi VODE!
Hmmmmmmm??????
Bushisti pa so oveneli listi!
> Veš Evropa si želi Balkana zaradi VODE!
Potem pa bodo še dolgo čakali na članstvo, saj v tem in naslednjem desetletju še ni pričakovati hujših pomanjkanj.
Igor ni problema, vsake toliko časa voda tako zalije da ljudje komaj pridejo do zraka…
Seveda politika ni stroka, vendar stroka v roki s politiko lahko naredita veliko, predvsem veliko manj napak. In ekologije ne odpušča političnih napak, le njeno staNJE SE SLABŠA. Moji komentarji so zato namenjeni izboljšanju programa Zares.In čisto res, ne daleč od nas je voda bogastvo, tankerje za nafto spreminjajo v tankerje za vodo in cena vode je 60 cetov za m3 (dogovor med Ciperom in Jordanijo). Zato pazljivo naprej.
Pikapolonica, saj berem, res je kar pišete, zato ker v prihodnje bo manjkalo vode pitne, obdelovalne zemlje, prostora za parkiranje (to že zdaj) in o tem, koliko bo še sploh privatnih hiš ki so samo za eno družino nekje blizu mesta pa sploh. Zaradi zemlje mislim, ostalo nimam nič proti kaj kdo ima…Krčenje gozdov, pomanjkanja to bo prihodnost ki se je ne bo mogoče izognat…
Imate čisti realistični pogled.
Lp
“PREKO VODE DO SLOBODE!”, JE NEKDO ,NEKOČ, NEKJE, Z NEKIM RAZLOGOM REKEL!
Igor 34. Bom kratek. Bog blagoslovi in potrdi tvoje besede!
“Ekoblabla” by Cvetka
Že davno smo brali tudi lepše sestavke na temo trajnostnega razvoja. In čez desetletje to reciklira še en politik in še enkrat mu ploskajo…..
Nobene dodane vrednosti, nobene rešitve, predloga čemu se bomo odpovedali, da bi mogoče stekla debata ali se raje odpovedujemo avtomobilom ali otrokom. Ekomisleci, ki ugotavljajo da nas je petkrat preveč tudi ne ponudijo nobenih namigov za rešitve. Kakšen naj bi izgledal svet, ki ga ne bo gnala gospodarska rast? Kako bomo v takem svetu kontrolirali naš nagon po preživetju? Se bomo junaško potegovali za 70 devic in s tem ohranjali planet? Bo vsak ob rojstvu dobil CO2 kvoto – ko jo porabi – adijo. Kako bomo prišli do stopnje poseljenosti planeta, pri kateri so indijanci prišli do svojih modrosti?
Morda smo res sami krivi za trenutno segrevanje, čeprav vsak fizikalno kemijski razmislek izloči CO2 kot krivca in CO2 ideologija, ki se je razvila zaradi parcialnih interesov določenih lobijev nima znanstvenih temeljev. Da bi kak slovenski politik podprl raziskave, ki bi razjasnile ali gre samo za naključen dogodek v življenju planeta ali bi lahko bil vzrok kak antropogen učinek bi bilo seveda politično pretvegano.
Še bolj trapasto je razmišljanje o pomanjkanju pitne vode. Voda je na planetu in ni nobenega pametnega razloga zakaj bi kam šla, nihče tudi ni zasledil da bi je bilo kaj manj, ali je primerna za pitje je pa že sedaj stvar tehnologije in bo še toliko bolj v prihodnje. Nobene katastrofe samo vprašanje cene, 60 centov za m3 je očitno ceneje kot čiščenje lastne svinjarije ali morja. Da o pomanjkanju kmetijskih površin niti ne govorim. Če lahko Japonci jedo alge zakaj jih mi ne bi? Razlika med slabim in dobrim dnem je včasih le kanček optimizma. Prirojen domžalski občutek da mora človek jesti le kar zrase na njegovi njivi morda ni najboljša osnova za razmisleke o problemih človeštva. Človek je kar je na tem planetu ker je zelo prilagodljivo bitje.
Cvetka, prepričan sem da živite bolj brezskrbno od vaših predhodnikov, vsaka generacija se sooča z izzivi in le napredek nas je vedno gnal naprej, tako kot evolucija žene življenje na planetu že 4 miljarde let. Če želite biti politik, naredite kaj za dobro ljudi, ne pa se it ideologije. V vsem videti katastrofo in svariti ljudi pred njo se mi zdi vse drugo kot Nova politika. Izzive človeštva pa pustite sposobnejšim mislecem.
Še za konec vsem v razmislek, ali ni “ekološka etika” starodavnih ljudstev le ena od različic antropocentrične etike? Ali preprosteje, ali niso indijanci spoštovali narave prav zaradi lastnega obstoja?
V svoji dobi so bili Dinozavri Krona stvarsta!?
Ali si morda napačno tolmačimo, saj nas končno ni bilo tam!
Razislek dinozavra: Madona res sem mal velik ratu, kva če se bo vlažilna krema ful podražila in naum meu dost dnarja za cel se namazat. Loh pa neham jest in me kolega jutr požre. Kaj je izbral? Kaj je bolje, biti boljši ali biti previden? 1,4 miljarde kitajcev vlada z brošurami obvešča, da ni vljudno pjuvati v prisotnosti drugih ljudi. Morda bodo kdaj prišle tudi brošure o ekološki etiki, ki jo je nek simpatičen izumrli narod Slovencev, ko jih je bilo še 2 miljona vzel za svoje bistvo.
In verjetno tudi nas čaka dogodek, ki ga evolucija ni mogla vključiti v svoj razvoj in takrat se bo izkazalo ali smo dovolj prilagodljivi. Počasna sprememba klime (kakršna se dogaja sedaj) bi bila še za dinozavre mala malca.
@Gospod Peter
Takole je bilo in je:
NAJPREJ JE BIL SLOVENEC, ČEZ STO LET PA JE POSTAL ČLOVEK. Mogoče da je prišlo do mutiranja genov, še drugih živali, pa je zrastel prvi dinozaver…
Lp
Hm!
Prejšnji vikend sem preživel romantično noč iz petka na soboto v Halozah prelepih! Bilo bi zanimivo in prav razburljivo, ko bi bil le kak film ali fantazija. A je žal realnost in dejanska stvarnost. Morda sem imel dokaj sreče in utrpel nič škode. Tokrat vsaj, a kako dolgo bo še sreča? In za koga? Vožnja po spodnji dravski dolini je bila prijetna.
Vse od Spuhlje preko Grajene itd do Maribora. Človeku, da marsikaj za mislit. Kaj pa politikom? Bomo se nenehno trudili odpravljati zgolj kartkoročno posledice, nudili vprašljive denarne in druge pomoči prizadetim? Bomo to zdržali še dolgo? A bi ne bil čas, da bi začeli razmišljat končno enkrat že dolgoročno v smislu pričetka prilagajanja danim in pričakovanim rzameram. Bi dali možnost strokam ter celovito k temu pristopili, planirano, načrtno,Organizirano, ali zgolj zvonili po toči in celo omogočali manipulacije z pomočmi ter celo nekaterim omogočali okoriščanja na ta račun?
Zavejmo se že enkrat, da nas čaka neprdvidljivo in nedojemljivo ,nekaj kar ne zmoremo vnaprej prognozirat. Preipravljajmo se. Sicer nas lahko materialno kot tudi sicer ta ljuba narava ……..
Preventiva je pomembna!!!
Peter, tudi na Vas narava ni pozabila s svojimi darovi. Vi ste še bolj direkt, Vi podnevi spite, ponoči pa greste na romantino noč.
Jesen prihaja (zame in še koga) in lepo je brat mlajše, kako se veselite romantike, da človeku kar zadiši…
Lp