Kruha in iger 2010-2020

Ključne besede: Milan Hosta, Nacionalni program športa, šport, Zakon o športu

Ob zaključku leta se dela predvsem obračun s prihajajočim letom, saj smo nad preteklim že dvignili roke. V športu pa se v tem in naslednjem letu dela desetletni obračun. Nacionalni program športa 2000-2010 (NPŠ) je končan. Cenjeni evalvatorji, ki so v veliki meri tudi kreatorji in/ali pomembni souresničevalci, bodo v zobe vzeli same sebe in seveda zaključili, da nam je šlo relativno dobro, da pa bi tu in tam lahko bilo bolje. In na podlagi kritične samopresoje bomo – saj bomo potem, ko bo levji delež že domišljen tudi koalicijski partnerji, civilna družba in še kdo drug, vabljeni k kozmetičnim popravkom – ustvarili nov desetletni plan.

No, in da nam bo potem lažje, danes pred vas polagam nekatere pomisleke in stališča, za katere menim, da imajo mesto ob takem premisleku. Ekonomska, socialna, vrednotna in okoljska kriza označujeta vstop v novo športno desetletko in videti je, kot da smo šele pri ogrevanju, ne pa pri finišu. Prva je žogo vrgla ministrica Jelušičeva, ki pravi, da bo v prihodnje v vojski manj prostora za vrhunske športnike. Je to zgolj varčevanje ali vonj po novi politiki? No, o prvem ne dvomim, k drugemu pa dodajam naslednje:

1. Evalvacija javne politike na področju športa naj poleg običajne samoevalvacije (mislim, da pri drugih sektorjih ni nič drugače), vključuje še zunanjo evalvacijo. Naj pristojna ministrstva ocenijo, kako se je v teh desetih letih skozi šport uresničeval javni interes na področju zdravja, sociale, gospodarstva, obrambe, šolstva, zunanje politike, okoljevarstva, varovanja človekovih pravic itd. Sicer se jim to pri direktoratu za šport ne zdi potrebno, kot je na to mojo pobudo pred tedni na javnem posvetu odgovoril kolega direktor Marko Rajšter, jaz pa vztrajam, da je še kako pomembno.
2. Nacionalna identiteta se v športu ne krepi le skozi vrhunski mednarodni dosežek, temveč tudi na področju množičnosti. Demokratičnost se kaže tudi skozi ohranjanje kulturne dediščine pestrosti telesne kulture na slovenskem; etnične posebnosti, festivali različnosti, ljudske igre itd. Totalna podrejenost anglo-ameriškemu modelu športa ima destruktiven vpliv na avtohtono slovensko ljudstvo. Ne gre samo za kulturno amnezijo, temveč tudi za naravno iznakaženost sodobnega športnega telesa.
3. Navidezno izogibanje ideološkim nastavkom za smiselno družbeno umestitev telesne kulture rezultira v totalitarizmu športnega kapitala, kjer prednjači imperij medijsko-olimpijskega gibanja. Potrebna je poglobljena javna razprava o ideoloških potencah športa in ko-kreaciji razvojnih potencialov vseh družbenih sektorjev in mnogih kazalcev blaginje, ne zgolj BDP.
4. Sklicevanju na avtonomijo športa je treba narediti konec, ali pa naj se kot avtonomen sektor tudi sam preživlja in naj prispeva svoj delež v proračun. Tudi mitom, da je šport samonikla dejavnost in da ima izjemno in zgolj pozitivno družbeno vlogo, je treba stopiti na rep. In seveda, da si ne bi kdo slučajno drznil športa uporabljati za uveljavljanje političnih interesov, ker šport in politika nimata nič skupnega?!
5. Vprašajmo se, koga in kaj pravzaprav varuje Zakon o športu – in zakaj? Mar potrebujemo tak Zakon in tak NPŠ tudi v naslednjih desetih letih? Kaj bi se zgodilo, če bi strokovno javnost seznanili, kateri vsi zakoni, pravilniki in nacionalni interesi omejujejo in usmerjajo športne dejavnosti in bi jih dosledno upoštevali – vsaj hipotetično? Kakšen Zakon in NPŠ bi potem napisali? Kakšen in kateri šport bi se potem šli?
6. Nova športna politika mora redefinirati telesno kulturo in nacionalno doktrino športa. Vprašati se moramo kako skozi šport ohranjamo raznovrstnost in živahnost življenjskih oblik; kako odgovarjamo na spremenjena in zaostrena družbena razmerja v globalnem in lokalnem pomenu; kaj zapuščamo našim otrokom in nenazadnje (ali bi se to morali vprašati na začetku?), kaj sploh hočemo sami s seboj na tem svetu?

48 x komentirano

• 1.  Franci Kek pravi :
  30. december 2009 ob 21:24    

  O, Milan. Lepo, da te spet vidim.
  P.s.: Če želiš nekoliko razvedrila, preberi v mojem blogu oni del, ki govori o tem, kaj vse pišejo zavarovalniški oškodovanci ob prijavi škode. Pa enkrat moramo iti spet v gostilno Pr Špan.
  Se opravičujem vsem, da sem tole izkoristil za privat sporočilo.

• 2.  ANTON-Zvone CIZEJ pravi :
  31. december 2009 ob 9:25    

  Spoštovane gospe in gospodje ZARESOVCI
  Najprej opravičilo za pošto, ki ste jo morda kdaj preveč prejeli. Malce sem preveč se igral z računalnikom v letošnjem letu ,

  pa mi je uspelo narediti to nespodobnost, upam, da mi tega ne boste preveč zamerili.

  Leto je naokoli in rad bi Vam zaželel srečno in uspešno novo leto 2010.

  Ker je v medijih in vse naokoli polno slabih novic, Vas želim ohrabriti tudi z naslednjimi razmišljanjem. Na žalost se slabe novice prodajajo bolje kot dobre, zato jih je tudi posledično več v obtoku.

  Gremo dalje in si raje nazdravimo z zvezdami v kozarcih.

  Za nekatere konfliktni in vendar pa vedno samostojnomisleči in dobronamerni

  ANTON –ZVONE CIZEJ iz Celja

• 3.  Milan Hosta pravi :
  31. december 2009 ob 11:18    

  O Franci, ravno prav. No pa ti povej, če ste obravnavali športne dejavnosti v Odboru za okolje in prostor v DZ. Ali ste obveščeni koliko čistilnih akcij so izvedla športna društva? Kajakaši in potapljači nam vestno čistijo reke in obrežja. Športna unija Slovenije je letos celo izvedla natečaj za naravi prijazne športne prireditve in za izraženo skrb za naravo finančno nagradila ducat društev.
  Kolesarjenje in pešačenje kot transportno sredstvo v mestih sta eno najboljših sredstev za zmanjševanje onesnaženosti zraka zaradi izpušnih plinov. Dvomim, da naši urbanisti in župani zadovoljivo sledijo zgledom dobre prakse po svetu v tem smislu. Razmerje porabljene energije za enako razdaljo je 1 : 60 za avtomobilski prevoz in pri tem voznik avtomobila ni deležen koristnih učinkov na vitalnost telesa, ki jih dobi kolesar.
  No, na drugi strani je tudi šport velik direktni in posredni onesnaževalec in potrošnik stvari, ki se ne reciklirajo. Ste na Odboru obravnavali tudi take vplive?
  Veliko vrednost, tako športno kot okoljevarstveno, ima tudi vrtičkarska kultura v Sloveniji. Teh ljudi športna statistika ne zajame, je pa tak stik z naravo eden najbolj prvobitnih, kar jih lahko meščan goji – stik z zemljo sredi betona in pridelovanje lastne hrane. In načeloma se to grejo odrasli in starejši, ki jih ponudba organiziranih športnih programov ne zadovolji.
  Skratka, mislim, da bi nova politika morala slediti kvantni fiziki in svoj fokus od delcev (družbenih sektorjev, institucij, odborov itd.) enakovredno preusmeriti tudi na obravnavo valovanja (odnosov, medsebojnih vplivov in učinkov). Za doseganje blaginje je zavest o tem drugem v teh časih bolj pomembna.

  Za novoletno popestritev in razbremenitev pa napeljujem vodo na tvoj mlin:

  Dr. Andrej Stare (na hokejski tekmi): “In nekdo od Kitajcev je izključen… (kratek premor) To je Polončič!”
  Andreas Moeller: “Moj največji problem je, da sem zelo samokritičen. Včasih tudi do sebe.”
  Berti Vogts: “Mislim, da lahko prvouvrščeno moštvo zmeraj premaga vodilni klub na lestvici.”
  Bojan Prašnikar: »Portugalci so najbolj nevarni, ko imajo žogo.«

• 4.  Blaž pravi :
  31. december 2009 ob 14:07    

  No, končno malo resnosti od Za-heca:

  Legendarne izjave Cimeta:

  1. “Preselil sem se v trisobno garsonjero.”
  2. “Zelo rad bi pozdravil svoje starše, še zlasti mamo in očeta.”
  3. “Ta večer ni bil naš dan.”

  In konkurenco mu že dela Milivoje Novakovič, po tekmi z Rusijo je dejal o vzdušju med reprezentanti:

  “Fantje smo prava klapa v ekipi.”

• 5.  Roman Jakič pravi :
  3. januar 2010 ob 19:09    

  Dr. Milanu Hosti se zahvaljujem, da je “športno zablogal” v novo leto.

  V enem od svojih internetnih intervjujev je pred časom na vprašanje, kaj bi naredil, če bi postal minister zadolžen za šport odgovoril:
  “Najprej bi najbrž pri sebi sočno zaklel, kaj mi je tega treba. Potem bi pogledal, kaj je sploh še ostalo od športa, kakšno dediščino sem dobil in od koga…..”

  Glede državne strategije razvoja športa, vsi, ki se z njim profesionalno ali amatersko ukvarjamo, po malem kolnemu in se čudimo, da le-ta ni šel že zdavnaj popolnoma v franže, glede na to, kdo ga vodi in kaj z njim (v skladu s (ne)sprejetimi smernicami) delajo.

  Upam, da je novoletni uvod dr.Hoste, uvod v (najprej ZARES-ovo, nato širšo) diskusijo, kako razvoj športa vidimo za naslednjo desetletko. Z njim se v popolnosti strinjam, ko pravi, da je potrebno z rezervo sprejeti evalvacijo dosedanjega, saj evalvatorji niso nori, da bi “svoje desetletno dete” kritizirali.

  Zavoljo tega je potrebno začeti postavljati svojo doktrino razvoja športa v RS, ki bo upoštevala vse na kar nas Milan in zdrava pamet opozarjata, druge (na tem področju razvite) države, pa to že leta izvajajo. Tam šport ni osamljena, od vsega izolirana dejavnost. Tam se nanj veže ekologija, zdravstvo, gospodarska iniciativa, rehabilitacija, socializacija, množičnost, …. Šport je ena od točka razvojnega potenciala države in z njo njene nacije.

  Vodilnim birokratom v SLO na področju športa tudi to ni povsem jasno, saj se še vedno npr. ukvarjajo z dilemami ali je vrhunski šport invalidov, vrhunski šport ali rekreacija in, ali bi zatorej izenačitev vrhunskega športa invalidnih in neinvalidnih ljudi bilo to diskriminatorno do slednjih.

  V preteklem letu je Slovenija predsedovala Svetu Evrope. Zgleda pa, da nihče, ki je zadolžen za šport, ni šel brati Evropske listine športa za vse, ki jo je Svet Evrope sprejel že leta 1975. Ker, če bi, potem dr.Hosti ne bi bilo treba v omenjenem intervjuju zapisati tudi tole:

  “In, če se vživim v vlogo, bi najprej rehabilitiral pojem telovadbe, ki je odlična skupna točka zdravstvene in športne stroke ter postavil strokovno ekipo za razvojno delo na tem področju. Civilni sferi in gospodarstvu bi prepustil, da najde način preživetja profesionalnega športa, vrhunski rezultat pa bi spodbujal posredno, z zagotavljanjem dobrih pogojev dela z mladimi. Telovadba bi bila vsak dan na osnovno-šolskem urniku, na šolskih športnih tekmovanjih bi spodbujal množičnost, na obšolskih pa odličnost itd.”

  Naj bo to ZARES-ovo izhodišče diskusije in njene politike na področju športa, ki se je s tem blogom uvodničarja začela. ZARES mora na tem področju prispevati svoj pogled. Sam sem svoj delež razmišljanj in znanj pripravljen “investirati” v sooblikovanje novega Nacionalnega programa športa 2010-2020.

• 6.  Savo pravi :
  4. januar 2010 ob 0:09    

  Simpatično ni kaj, vendar dokler šport ne bo enakovreden partner vsem “družbenim dejavnostim” se lahko vsi mi športni fanatiki ali pa zanesenjaki le repenčimo na blogih in utopično zremo v ljudi, kot so dr. Hosta, ki jih vsaj poslušajo, pa se bojim, da se tudi taki hitro naveličajo!

  Nikoli nisem razumel, zakaj je potrebno opravičevati pomen in vlogo športa v smislu potapljači počistili reko (a vidite kako je šport koristen), zato me pojezijo stavki, kot so: Naj pristojna ministrstva ocenijo, kako se je v teh desetih letih skozi šport uresničeval javni interes na področju zdravja, sociale, gospodarstva, obrambe, šolstva, zunanje politike, okoljevarstva, varovanja človekovih pravic itd.
  Ne, šport kot tak je dovolj pomemben in ne rabi absolutno nobeno zunanjo evalvacijo, da bi opravičil svoj obstoj in denarne vložke vanj. Ker dokler bo zaradi zunanje evalvacije dobil tisto trdo skorjo kruha, potem mu pač ni nobene pomoči!
  Imamo vsakršna ministrstva, ki si po mojem mnenju nikakor ne zaslužijo lastnega resorja (ne vem zakaj mi prvo pade na pamet tisto za slovence v zamejstvu), le o ministrstvu za šport, kot samostojnem ministrstvu si ne upa nihče razmišljati, kaj šele na glas povedati!!!!
  In ravno to je razlog, da lahko marsikdo pod plaščem različnih društev, agencij, ne vem česa vse porablja še tisto malo denarja namenjenega športu. Ker je pač šport nek postranski faktor ministrstva za šolstvo in šport, za zraven pa z njim pometajo še na vsakem ministrstvu tako malo zaradi lepšega!
  In zadnje čase se vsi na vse pretege trudijo pobrati zasluge za osamosvojitev in vzpostavitev te naše državice. Kar ne morejo se zmeniti komu pripada več zaslug…zato: Leta 1984, ko so še vsi Demosovci peli Hej Slovani, ko so še vsi levičarji nosili titovke, je Bojan Križaj na Olimpijskih igrah zaprisegel v imenu športnikov v SLOVENŠČINI!!!!!!!, Sarajevčani, ki so pred časom tulili o bojkotu slovenskih izdelkov pa so nosili transperente in peli njihovo vsebino: volimo Jureka više od bureka, dva dni so ga nosili po Sarajevu na rokah!
  Tako da ne razumem od kod konstantna potreba po dokazovanju, da je šport več kot le “šport”. Kdor tega ne razume v sebi, zaradi sebe, iz sebe, ne bo nikoli razumel športa in njegovega pomena. Ljubica pa naj počne kar hoče, ko se bo na obrambi kupovalo orožje, gradile vojašnice, naročali avijoni, bodo klinci pred blokom še vedno brcali, metali žogo in se kregali kdo bo Milivoje, kdo Erazem, boli njih veste kaj za obrambo….

• 7.  Silvester pravi :
  4. januar 2010 ob 11:39    

  Človek je pač bitje kot vsa druga. Potreba po pripadnosti skupini, ki bitju daje varnost in potreba po uveljavljanju v skupini-zmagovati, sta dve primarni potrebi, ki izhajata iz človekove duhovne biti. Športne igre to dajejo tako tekmovalcu kot gledalcu. gledalec ob tem potrebuje samo še kruh.
  To so vedeli in koristili vsi vladarji in tudi današnji.
  Res pa je, da vsaka športna aktivnost ni pogojena s temi motivi. Razumen izobražen in duhovno bogat človek potrebuje športno aktivnost, da ohranja zdravo telo, ki je eden od pogoje v za zdrav duh. Tisti, ki jih vidite teči zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, pa tisti, ki hodijo v planine, kolesarji na kolesarskih stezah in še kdo, ki je njim poboben so ljudje zdraveg duha.
  Žal stadion v Stožicah ni grajen za te, pač pa za one prve.

• 8.  Savo pravi :
  4. januar 2010 ob 13:14    

  Spet ena brihta, vsevedna, ki misli, da se z ekipnimi športi (prvenstveno seveda nogomet) ukvarjajo le manvredni, nerazumni in duhovno siromašni ljudje!
  Silvester, označil si, da tečejo in se športno udejstvujejo po tvojem v pravilnem smislu razumni, izobraženi, duhovno bogati! Vsi ostali nogometaši, rokometaši, košarkaši, odbojkaši, skratka vsi, ki radi tekmujemo in zmagujemo pa so/smo nerazumni, neizobraženi in duhovno siromašni.
  Silvester zate ne vem v katero skupino od teh dveh spadaš, sem pa absolutno prepričan da si duhovno nerazumen, ne vem če si akademsko izobražen, so pa definitivno osebnostno in razumsko inferioren, po tvojem pisanju sodeč!!!!

• 9.  Milan Hosta pravi :
  4. januar 2010 ob 14:19    

  @savo
  Točno tako kot demonstrirate v svojem odgovoru Silvestru, tako nizko, poteka tudi velik del debat na ravni politike športa. Na osebni ravni.
  Vsak s svojimi komentarji veliko pove tudi o sebi (vključno z mano).

  Če sledimo Silvestru, ga jaz berem tako, da se Stožice gradijo predvsem zaradi gledalcev in ne zaradi športnikov in da za tem stoji čista utilitaristična logika/računica vladarjev. In tudi nikjer ne dela razlik med športi – to da nogometa in košarke ni omenil, jim ne zmanjšuje vrednost – lahko pa kaže na to, kaj mu je bolj všeč. Jaz bi prej izpostavil razliko, ki jo tudi lahko povlečemo iz Silvestrovega komentarja – pa ni eksplicitna – da gre pri stadionu za visoko organiziran profesionalni šport, pri drugih športih, ki jih omenja pa predvsem za ljubiteljski šport.
  Morda je glede avtonomije športa, ki ne zdrži resne strokovne argumentacije, in zakaj jo največje institucije kot sta Mednarodni Olimpijski komite in FIFA tako agresivno propagirata razloge treba iskati predvsem v institucijski samozadostnosti in skrbi po zavarovanju zasebnih interesov:
  http://jensweinreich.de/
  http://transparencyinsport.org/

  Ko sledim raziskovalnemu novinarstvu na zgornjih povezavah, mi je jasno, zakaj so športni novinarji Slovenije člani OKS-ZŠZ in da so podobni prispevki pri nas prej naključje ali znak obračunov med osebami, kot pa iskrenega novinarskega peresa.

• 10.  Savo pravi :
  4. januar 2010 ob 15:45    

  @ Milan,
  Dr. Hosta, sedaj mi ni več prav veliko jasno. Ko nekdo razdeli ljudi v dve skupini, precej eksplicitno ene označi za razumne, izobražene etc. etc. etc., druge pa za gledalce, ki potrebujejo le še kruha…potem ne vem na kakšen način naj berem Silvestrov komentar, da ga bom razumel na tako gosposki, visok način kot Vi!!! (iz silvestrovega pisanja- . Razumen izobražen in duhovno bogat človek potrebuje športno aktivnost, da ohranja zdravo telo, ki je eden od pogoje v za zdrav duh. Tisti, ki jih vidite teči zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, pa tisti, ki hodijo v planine, kolesarji na kolesarskih stezah in še kdo, ki je njim poboben so ljudje zdraveg duha.
  Žal stadion v Stožicah ni grajen za te, pač pa za one prve)!

  Seveda se lahko strinjam z Vami, da moj zadnji odstavek, v odgovoru Silvestru ni ravno najbolj prijazen, ali pa če hočete ga lahko označim celo za neprimernega. (Za razliko od koga drugega premorem potrebno dozo (samo)objektivnosti.)
  Na stadionu in vseh ostalih spremljevalnih objektih, bodo tekmovali in trenirali vrhunski športniki, malo manj vrhunski in tudi tisti iz mlajših selekcij, šele njihovi vrhunski rezultati, pa bodo na Stožice pritegnili še tiste, ki nam je potrebno kruha!
  Absolutno nimam nobenih težav z ljudmi različnih okusov, tudi pri športu ne.Sam imam to srečo, da me lahko, kot pravi Silvester zjutraj vidite kako tečem(tekmujem s samim seboj), popoldne pa s prijatelji igram nogomet ali pa tenis (na vse kriplje se trudim premagati nasprotnika, nasprotnike).
  Imam pa velike težave z nekom, ki vrednostno deli ljudi po svojem poljubnem okusu, dopuščam pa možnost (pa roko na srce-majhno) da sem jaz intelektualno inferioren, pa komentarja Silvestra nisem prav razumel, oziroma sem ga popolnoma v napačno smer!

• 11.  Milan Hosta pravi :
  4. januar 2010 ob 16:07    

  @Savo
  tudi sam se ujamem ob mislih, ki delijo na naše in vaše. Vsi smo isti, krvavi pod kožo. Zato sem, tako kot vi, čustveno odreagiral, na smer debate. Ne želim, da nas zanese pod dostojno in politične misli vredno debato. Zato sem pokazal kako bi lahko “tudi” brali. In ja, lahko se bere tudi tako kot vi vidite. Najmanj kar sem želel pa je, da se beremo kot intelektualno inferiorno ali superiorno. Vsak ima svoje mesto na tem blogu, kakršnega sam zasede.

  Torej, sklicevanje na avtonomijo mi ne da miru. Enako je na posvetu mreže zdravja zagovarjala predstavnica Ministrstva za zdravje – kot da ne bi bili vsi na enem samem svetu!?
  Morda bo bolje, če vprašam, kako bi lahko okrepili presek, ki povezuje šport in druge sektorje?

• 12.  Savo pravi :
  4. januar 2010 ob 16:34    

  @ Milan,

  Verjetno se nisem najbolje izrazil ko sem govoril o avtonomiji športa, oziroma nisem začel na pravem koncu. Seveda se športa in vseh ostalih družbenih udejstvovanj, ne da izolirati in vzpostaviti popolno avtonomnost.
  Hotel sem le povedati, da šport pobira skorjice pa še te dobi potem, ko je vsako zrno te skorje potrebno utemeljiti na tisoč in en način, medtem ko se ne morem znebiti občutka, da pri ostalih področjih stvar ne poteka tako.
  Povedano drugače, v svoji osnovi šport ne uživa (po mojem mnenju-da ne bo izpadlo da sem popil pamet celega sveta ) potrebnega spoštovanja, podpore in vsega kar spada zraven.
  Zaradi svojega znanja in preteklih izkušenj, veste bolje od mene in sem prepričan, da znate to tudi popolnoma argumentirati, da šport ni solistična disciplina, ampak nekaj absolutno interdisciplinarnega, multidisciplinarnega. Osebno me moti to, da šport ne stoji trdno in ponosno na svojih dveh nogah, ampak se ga kot nezaželjeno dete prestavlja iz enega naročja v drugo.

• 13.  Milan Hosta pravi :
  4. januar 2010 ob 17:08    

  E, to mi je pa že bližje. Ja, šport (in vsi naši in vaši športi z njim) ima s strani države glede na svoj pomen premajhno sistemsko pozornost in tudi zato zagovarjam razširitev pojmovne orientacije na raven telesne kulture. Potem bo tudi tistim, ki športu režejo platno, kaj kmalu jasno, da sami sebi režejo vejo. Žal pa je tudi res, da je trenutno v športu bolj popularno vrtičkarstvo znotraj institucij, kot pa politično-sistemsko umeščanje znotraj širšega in neizogibnega polja telesne kulture. Poleg tega pa še športna stroka redko vidi dlje od svojega plota in taka je potem tudi prevladujoča doktrina v praksi. V športni znanosti nam še to ni jasno ali sploh obstaja posebna športna znanost, ali gre zgolj za nabor mnogih znanosti, ki si vzamejo človeka v gibanju ali šport kot družbeni pojav za predmet obravnave. Zadeva je kompleksna in ravno v tem je upanje, da bo šport tudi s tem, ko ga politično umeščamo med mnoge sektorje in obdelujemo skozi take debate dobil pravo vrednost. In če v tem kontekstu pogledamo skozi telesno kulturo, je itak neizogibni spremljevalec našega vsakdana.
  Še več, šport v tistem delu, ki je razbremenjen utilitarnih koristi, ko športnik ni na trgu, ko ni prostora za instrumentalizacijo športa, šele izkaže pravo vrednost, ki mu jo lahko ponudi le družba blaginje; namreč svobodno samouresničevanje svojih talentov, želja, itd. In skrb za stvari, investiranje ogromne količine energije v nekaj, kar po definiciji ni nujno za naše golo preživetje (kar je športna odličnost), je izraz naše svobode, demokratičnosti in blaginje. Tu vidim izziv za premislek o vrhunskem športu. Eno je profesionalizem, tam gre za gospodarsko panogo – drugo pa je ljubiteljski angažma, ki lahko seže tudi do vrhov, ki pa je razbremenjen logike zunanjih koristi. Tam vlada logika srca. … moram se malo bolj poglobiti v te zadeve, da bom znal na takih mestih povzeti, kar se mi zdi ključno, a me omejuje čas…

• 14.  ksenija pravi :
  4. januar 2010 ob 18:24    

  Razpravi o športu v SLO s strani dr. Milana Hoste naj dodam še eno njegovo referenco, ki se nanaša na športno vzgojo v šoli – več kot odličen članek, ki me je prav razveselil: Dnevnika, 29.12.2009: “Zakaj otroci ne marajo telovadbe?” Osnovna poanta članka (stališča dr. Hoste), s katerim se nadvse strinjam in že leta po svojih močeh opozarjam je, da se je pri interpretaciji vedno slabših rezultatov vsakoletnih ‘šolskih športnih testiranj’ treba končno ozreti tudi na samo izvedbo pouka športne vzgoje – kaj v obstoječi rutini športne vzgoje učenčevo naravno, eno najbolj temeljnih potreb po gibanju, podpira, spodbuja, omogoča, razvija, kaj v utečeni praksi pa jo ovira oz. ji nasprotuje, razvija pri učencu odpor… In dodala bi še, da je pri evalvaciji za mnenje in pobude nujno vprašati tudi same učence in učenke, pouk športne vzgoje ovrednotiti in prenoviti skupaj z njimi!
  Bravo dr. Milan Hosta!! Saj je hecno, ampak ‘takle mamo’, da je smer razmišljanja, ki jo razvija in javno predstavlja dr. Hosta, na samem šolskem področju, redka, pravzaprav odsotna.
  Me pa zanima, kako je pouk športne vzgoje vključen v Nacionalni program športa. Že iščem…
  lepo pozdravljam

• 15.  drago pravi :
  5. januar 2010 ob 22:00    

  Milan tvoje besede (po citatu Romana in moji priredbi) so ključne:

  Telovadba je odlična skupna točka vzgojne, zdravstvene in športne stroke ter razvoja na področju telesne kulture Slovencev.

  Telovadba bi bila vsak dan na osnovno-šolskem urniku, na šolskih športnih tekmovanjih bi spodbujal množičnost in dajal z ustreznimi prirejenimi sistemi tekmovanj možnost uživanja ob športnem uspehu vsem učencem ne glede na sposobnosti in posebne potrebe. (Če kdo ne ve kako se to naredi mu bom z veseljem razložil!)

  Na obšolskih (izvenkurikularnih) dejavnostih pa se vzpodbuja odličnost in sodelovanje z društveno organiziranostjo.

  Civilni sferi in gospodarstvu je treba prepustiti, da najde način preživetja profesionalnega športa.

  Vrhunski rezultat pa se spodbuja z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture in finančni podpori pri zagotavljanju dobrih pogojev dela z mladimi (plačilo usposobljenih in pedagoško ustreznih trenerjev), zagotavljanje sodelovanja perspektivni mladini brez visokih vadnin, ki jih marsikateri starši nadarjenih ne zmorejo, športne štipendije za nadarjene otroke (ki klubom pokrijejo stroške za treninge otrok in mladine).

  Rekreacija je ustrezno sistemsko urejena, edino kar je treba Z NADZOROM doseči je ekonomična (in neprofitna) izraba infrastrukture v društveni lasti, ter varstvo konkurence zasebnega profitnega sektorja. (Včasih ne veš ali je pravni status izvajalca društvo ali podjetje -največkrat je zamegljena mešanica obojega.)

  Šport bi moral biti ločen od šolstva. Glede pristojnega ministrstva, SE V SVETU NAJVEČKRAT POJAVI KOMBINACIJA Z MLADINO, TURIZMOM, SKRBI ZA BLAGINJO DRŽAVLJANOV.

  Bravo Milan za vzpodbudo k javni razpravi, kar verjetno komu iz dogmatičnih krogov… ne bo všeč!

• 16.  Savo pravi :
  5. januar 2010 ob 23:43    

  @ Drago,
  kako je rekreacija ustrezno sistemsko urejena???????????
  Nisem še slišal za zastonj ali pa vsaj 1 procent subvencionirano rekreacijo v zimskem času, še boljše v času ko na šolskih igriščih ni mogoče športno udejstvovanje! Tudi tekaške proge so v tem letnem času (ne govorim o dnevih kot so danes) smrtno nevarne!
  Infrastruktura v državni/mestni ravni se trži čisto po enakih cenah (ali celo večjih) kot zasebni športni centri. Iskreno pa si tudi ne znam predstavljati kako bi lahko organizirali neprofitno
  organizirano rekreacijo, sploh v zimskem času!

  Absolutno se strinjam s telovadbo, kot dnevnem obveznem delu šolskega pouka, ampak da je karkoli v povezavi z rekreacijo v tej državi urejeno kakorkoli, to obrazložitev pa bi z veseljem slišal!

• 17.  drago pravi :
  6. januar 2010 ob 9:02    

  Savo- vesel sem, da si odkril največjo provokacijo. Katero področje pa je ta trenutek ustrezno sistemsko urejeno?

  S trditvijo o rekreaciji sem hotel privabiti Milana iz hoste, ker vem, da je predsednik Strokovnega sveta pri Športni Uniji Slovenije in podpredsednik Zveze za šport otrok in mladine Slovenije, ki prikazujeta največje število udeleženih državljanov v iz javnih sredstev subvencioniranih dejavnostih, ki bi morale biti ponujene neprofitno in po nižjih cenah od profitnih podjetij s tega področja. Torej Milan!

  Savo na strokovnem svetu za šport je bil sprejet sklep, naj MŠŠ da razpis za pripravo nove ” Bele knjige o športu, torej ekipa zares komaj čaka, da bo konkurirala in predstavila izhodišča tudi na področju rekreacije (Iztok). Prej pa bomo predstavili skupaj z Milanom spletno knjigo o politiki športa doma in v primerjavi z globalnimi rešitvami.

  Glede pristojnega ministrstva: Ministrstvo za kulturo, šport, otroke in mladino, turizem in zdrav življenjski slog! – Minister Milan!

• 18.  Milan Hosta pravi :
  6. januar 2010 ob 10:24    

  @Drago
  No, naj povem, da je tale Milan iz hoste (moj drugi jaz – od petih )odstopil z mesta predsednika strokovnega sveta ŠUSa in tudi kot član izvršnega odbora, zato se vzdržim komentarja. Kot podpredsednik ZŠOMS pa se še iščem, saj se z nekaterimi ključnimi stvarmi ne strinjam in še iščem konstruktivno pot. V bistvu je dilema v tem, ali lahko od znotraj ali od zunaj učinkoviteje deluješ na sistem. Rad bi od znotraj, a potem mora biti pot bolj mehka in kolegi bolj voljni tehtnega in dolgoročnega premisleka, jaz pa tudi bolj potrpežljiv. Žal, kratko potegnejo društva in otroci, kar ni prav! Država pa pri tem po prioriteti javnega mnenja raje vso energijo vloži v Planico, šport otrok in mladine pa naj še malo počaka.
  Pri rekreaciji je sistemsko urejeno zagotovo to, da imamo vsakoletno nacionalno kampanjo preko medijev. Ne vem pa kakšna je njena dejanska učinkovitost? Zanimivo bi bilo tudi primerjati koliko zavest o rekreaciji dvignejo že oglasi zasebnikov, društev itd in kam bi bilo pametno investirati dodatna sredstva? Če pa direktorata za šport ne zanima zdravje, ki je posledica rekreacije, ker je to stvar Ministrstva za zdravje, potem pa razumem pristojne, da niti evelvacija tu ni potrebna, niti premislek o učinkovitih ukrepih na tem področju.
  @Savo
  Skrbi me bolj to, da bo z novim NPŠ-jem, tako sem razumel nekatere indice na posvetu v decembru, rekreacija še bolj prepuščena trgu. Glede na to, da bo najbrž rekreativna kupna moč v recesiji tudi na udaru, se narodu bolj slabo piše po tej plati …
  Ni pa vse tako črno. Mislim, da se npr. v Ljubljani sistemsko sofinancira najeme šolskih dvoran in se tako omogoča nižja najemnina za društva ipd.
  Smo pa daleč od tega, kar ponujajo v Kanadi, kjer za 1 dolar zjutraj upokojenci in starši z malčki, popoldan pa vsi drugi vstopajo v dvorane lokalnih skupnosti in se družijo, športajo, sodelujejo, tekmujejo …

• 19.  Savo pravi :
  6. januar 2010 ob 11:45    

  Verjetno je res omogočen nek sofinanciran najem društvom, se pa bojim da za društvi ne stoji skupina 15,20 ali pa 30 športnih zanesenjakov, temveč 2, 3 osebe ki so solastniki d.o.o. ali pa s.p!!!!
  Osebno se odrečem vsakemu centu sofinanciranja rekreacije v korist vsakodnevne telovadbe v osnovnih in roko na srce tudi srednjih šolah. (pa še nimam otrok).
  Stanje pri mladini, predvsem tistih najmlajši je katastrofalno.
  Čisto praktičen primer: živim v neposredni bližini ene od ljubljanskih osnovnih šol in velikokrat me pot ponese mimo šolskega igrišča v času telesne vzgoje. Zato sem se nekajkrat ustavil in z zanimanjem pogledal potek ure telovadbe. Po 4 minutah sem se zgrozil…večina teh otrok (pa naj mi vsi starši in vsi ostali oproste besedo) je motoričnih nesposobnežev!!!!
  Tek jim predstavlja veliko težavo, kaj šele preskakovanje ovir ali kaj bolj tehnično-motorično zapletenega. Da ne pričenjam debato o tem, da jih je večina pretežkih, reveži so se zadihali po 350 pretečenih metrih, kot bi bil za njimi Cooperjev test!!!!
  Vse lepo in prav, da govorijo 2 jezika pri 13 letih in so pravi mali čudežni dečki in deklice, ampak ko bodo v mojih letih (30 let) zagrenjeni debeluharji, ki jim bo 12 stopnic v bloku ali pa vstop v malo nižji avto predstavljal mali podvig, ali pa ko bodo tarča posmeha med sodelavci, na pločniku itd, itd, naj čestitko zahvale pošljejo svojim staršem, ne učiteljem, staršem (še enkrat opravičilo v naprej vsem morebiti prizadetim. Ne mislim s tem, da ste slabi starši ali kakrkoli drugega, le lestvico vrednot bi morebiti bilo potrebno redefinirati)!

• 20.  janez pravi :
  6. januar 2010 ob 18:35    

  ZAKAJ NOBENA POLITIČNA STRANKA NE ODPRE VPRAŠANJA LASTNINE NEKDANJIH TELOVADNIH DRUŠTEV PARTIZAN.
  KDO IN NA KAKŠEN NAČIN RAZPOLAGA Z NJO. NA KAKŠEN NAČIN JE PRIPADLA ORGANIZACIJI V KATERE INTERESU ZRES NASTOPA MILAN HOSTA (VERJETNO POSREDNO TUDI FINANČNO NE SAMO NAČELNO MOTIVIRAN). KAJ SE JE S TO LASTNINO DOGAJALO PO DENACIONALIZACIJI OZ. PRIVATIZACIJI. KOLIKO JE JE BILO PRODANE IN KOMU -V KAKŠNE NAMENE. KDO JE BIL DELEŽEN TEH SREDSTEV – ALI SAMO NEKDANJA DRUŠTVA TVD,
  ZAKAJ SE ZARES ENKRAT NE ODPRE TA TIPIČNA TRANZICIJSKA ZGODBA, KI JE RAK RANA SLOVENSKEGA ŠPORTA.
  MILAN HVALIŠ SE DA STE PREK TE ORGNIZACIJE DELILI SREDSTVA DRUŠTVOM, KI SO SE PRIJAVILA NA “EKOLOŠKI NATEČAJ”. POMENI DA STE BILI SAMO KRETNIČARJI JAVNEGA DENARJA, KI BI GA LAHKO NEPOSREDNO DOBILA DRUŠTVA ZA PROGRAME BREZ ODBITKA VAŠIH MANIPULATIVNIH STOŠKOV.
  SKRATKA VPLETAŠ STRANKO V RABOTE “REKREATIVNE” MAFIJE KI NA DALJAVO VLEČE NITI. JA VELIKO IGER PA BOLJ MALO KRUHA JE V TEH TVOJIH RAZGLABLJANJIH.
  PODOBNO JE Z RAZNIMI ZAVODI, KI JIH NA ROVAŠ DRUŠTEV FINANCIRAJO OBČINE IN POTEM SO POLITIČNO NASTAVLJENI DOBRO PLAČANI DIREKTORJI TEH ZAVODOV IZVJALCI POLITIKE ŠPORTA (OBIČAJNO IMAJO POLEG ŠE PRIVAT DRUŠTVA-PODJETJA DA LAHKO PREKO NJIH IZVAJAJO DODATNO DEJAVNOST). ŠPORTNI PEDAGOGI, KI NAJ BI SKRBELI TUDI ZA DELOVANJE ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV IN BREZPLAČNO INTERESNO DEJAVNOST OTROK SO SPODBUJANI DA ODPIRAJO SP IN OTROKE RAJE USMERJAJO V PLAČANO POPOLDANSKO INTERESNO DEJAVNOST, KJER IMAJO DODATEN ZASLUŽEK. ZVEZA ZA ŠPORT OTROK IN MLADINE NAJ BI BILA RAVNO ZVEZA ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV PA JE PREDVSEM POSREDNIK PRI DELITVI JAVNIH SREDSTEV.ZANIMIVO DA TE PRAKSA V KATERO SI NEPOSREDNO TUDI FINAČNO VPLETAN DEMANTIRA IN TI JEMLJE KREDIBILNOST SKORAJ NA VSEH PODROČJIH.
  OLIMPIJSKI KOMITE Z SVOJO AKADEMIJO KATERE ČLAN SI JE PREDVSEM TURISTIČNA AGENCIJA TAKO ZA VRHUNSKE ŠPORTNIKE KOT ZA UGLEDNE ČLANE AKADEMIJE.
  VSAK, KI NASTOPA V JAVNEM INTERESU NAJ NAJPREJ SEBE VPRAŠA ALI JE V NAVZKRIŽJU INTERESOV.

• 21.  Milan Hosta pravi :
  6. januar 2010 ob 21:55    

  @Janez
  klasična poteza, ki diskreditira osebo, ne da bi preverila dejstva in obravnavala vsebino.
  V vednost takim kot ste vi, ki ne preverjate dejstev in ne v opravičilo mojim dejanjem, za katerimi argumentirano stojim, navajam citat iz moje odstopne izjave iz ŠUSa
  “S to izjavo nepreklicno odstopam kot član izvršnega odbora Športne unije Slovenije in kot predsednik strokovnega sveta Unije. Tega akta se poslužujem kot zadnje možnosti vplivanja na konstruktivno delovanje tako znotraj Unije kot navzven v razmerju do pomembnejših institucij slovenskega športa.
  Namreč, kot član izvršnega odbora ugotavljam, da ŠUS kot naslednik bogate telesno-kulturne dediščine, ne opravlja svoje vloge zadovoljivo. (…)
  Ugotavljam tudi, da je MŠŠ z Zakonom o športu, omogočilo take razmere, da se zgoraj omenjeno nepregledno gospodarjenje z nekoč javnimi objekti, obravnava kot zasebna lastnina. Tako s 3. členom država dviguje roke nad javno dobrino (telovadni domovi Partizana Slovenije, ki so v lasti ŠUSa) in povzroči, da se stroški vzdrževanja prenesejo na ŠUS ali društva, ki z objekti upravljajo. S tem postavi nekoč močan socialni in ideološki aparat na trg, saj drugače ni mogoče vzdrževati teh objektov. Posledično je danes mnogo teh objektov v zelo slabem stanju, ki niso primerni za izvajanje osnovnih telovadnih in športnih dejavnosti.”

  In tako stanje zelo odgovarja lobiju, o katerem sem pisal v prejšnjem blogu na teh straneh, da se kažejo kot “good guys”, izbranim v ŠUSu pa tudi omogoča lahkotnost upravljanja. No, in v to sem dregnil in bil premajhna riba, da bi kaj spremenil, ker nisem želel vpletati visoke politike in zlorabljati mojega položaja kot vodje delovnega telesa za šport pri Zares. Sem pa podal žogo najvišjim pri MŠŠ, ki so prvi poklicani, da te zadeve regulirajo! Nova politika Janez, ki vam očitno ne leži.

  Že prej sem napisal, da lahko deluješ od znotraj ali od zunaj v določenem sistemu. Ko si znotraj tvegaš, da boš deležen kritik, ki grejo na celotno institucijo, a imaš možnosti vpliva na notranjo reorganizacijo, ko si pa zunaj pa tvegaš, da ostaneš pasiven ali pa preveč agresiven, ko interveniraš na institucijo, ki jo kritiziraš. Najslabša pa je pasivnost pri vsem tem in osebna diskreditacija, kot se jo greste vi, spoštovani Janez.

  Kot zanimivost, ki kaže na nizko politično in komunikacijsko kulturo v teh vodah, ki jih dobro zastopate, naj povem, da ko sem postal član predsednik strokovnega sveta ŠUSa, poudarjam strokovnega, sem bil na drugi strani zaslišan pred “prvostopenjsko olimpijsko inkvizicijo”, češ naj se odločim, katere interese in institucije bom v športu zastopal. Halo! Vabljen sem bil v vsako od teh institucij zaradi svojih strokovnih znanj in pogledov na šport, ki jih sedaj tudi dosledno uveljavljam, nič več in nič manj od tega. Lepo vas prosim, Janez. Vaše kritike olimpijske institucije, razen tega kar navajate ne poznam, a je daleč od tiste, ki jo sam javno in korektno utemeljujem tudi kot član olimpijske akademije in drugi organi olimpijskega komiteja korektno ignorirajo. Pa vi, Janez?

  No, glede Zveze za šport otrok in mladine, se zahvaljujem za mnenje, kako jo vidite, a se ne strinjam, da naj bi združevala predvsem šolska športna društva, ker so ta le prikrit podaljšek države v civilno sfero.

  Janez, izvolite se predstaviti s polnim (mogoče tudi pravim) imenom in vlogo v športu. Šele takrat bom vaše pomisleke vzel resno. Nova politika namreč ne beži pred osebno odgovornostjo!
  Prav iskreno vesel sem vaših besed.

• 22.  Janez pravi :
  7. januar 2010 ob 14:35    

  ZAVAJAS NEPOUCENE IN MOJ NAMEN JE BIL OPOZORITI NA DEJSTVA, KI JIH PRAGMATICNO IZPUSCAS ALI PA PRIREJAS SKLADNO S SVOJIMI POLITICNIMI AMBICIJAMI. NOVA POLITIKA NE BEZI PRED OSEBNO ODGOVORNOSTJO IN PRAV JE TAKO.

  JANEZ

• 23.  Milan Hosta pravi :
  7. januar 2010 ob 15:18    

  @janez
  vsak naj razume moje in druge komentarje kot sam želi – to sva zgoraj s Savotom že predelala. Največjo škodo debatam pa delajo posegi kot je vaš, ki rušijo osnovna načela javnega komuniciranja. Ni čudno, da potem nihče ne odpre ničesar v javnosti, vsi pa smo razočarani nad stanjem. Še stroka se ne loti nekaterih bistvenih vprašanj. To boste dobro vedeli, kajne, saj se mi zdi, da veliko veste?!
  Janez, prav rad bi slišal, na katerem področju za vas moja kredibilnost še šteje? Morda vam tudi te upe razblinim.

• 24.  Janez pravi :
  7. januar 2010 ob 15:44    

  PONAVLJAM VPRASANJE:

  KDO IN NA KAKŠEN NAČIN RAZPOLAGA Z LASTNINO TVD PARTIZAN. NA KAKŠEN NAČIN JE PRIPADLA TEJ ORGANIZACIJI?
  KAJ SE JE S TO LASTNINO DOGAJALO PO DENACIONALIZACIJI OZ. PRIVATIZACIJI?
  KOLIKO JE JE BILO PRODANE, ZA KOLIKO IN KOMU -V KAKŠNE NAMENE?
  KDO JE BIL DELEŽEN TEH SREDSTEV, KAM SO BILA INVESTIRANA?
  KOMU MORAJO PLACEVATI DRUSTVA NAJMNINO ZA SVOJE OBJEKTE, KI JIH ZELIJO UPORABLJATI ALI OBNOVITI? OD KOGA MORAJO OBCINE ODKUPITI PRIVATIZIRANO LASTNINO, KI SO JO ZGRADILA NJIHOVA DRUSTVA CE JO ZELIJO OBNAVLJATI?
  ALI OBJEKTI DRUSTEV KI SO USPELA SVOJO LASTNINO PRAVOCASNO VPISATI V ZEMLJISKO KNJIGO PROPADAJO TAKO KOT OBJEKTI SUS,KI JIH JE DOBIL PO AVTOMATIZMU?

  OSREDOTOCITE SE NA PREPROSTA VPRASANJA NE NA TO KDO JIH POSTAVLJA – KOT JE NAVADA SICER KADAR SO VPRASANJA OCITNO NEKOMU NEPRIJETNA IN BI ZELEL OBRACUNAVATI Z OKOLJEM IN POLITICNO KULTURO SREDINE KI JI SPRASEVALEC MENDA PRIPADA.
  ZARES JE VLADNA STRANKA, KI IMA POSLANCE IN MINISTRE IN ZGOVRAJANJE DA NISI ZELEL VPLETATI VISOKE POLITIKE IN ZLORABLJATI SVOJE FUNKCIJE VODJE DELOVNEGA TELESA ZA SPORT PRI ZARES JE DOKAJ CUDNO ALI PA JE ODGOVOR NA TO KAM SO BILA TUDI INVESTIRANA TA SREDSTVA NA DLANI.

• 25.  Milan Hosta pravi :
  7. januar 2010 ob 17:26    

  @janez
  Bivšo lastnino (pred drugo vojno) TVD-jev Partizan so po zakonu o denacionalizaciji lahko v zemljiško knjigo vpisale občine, društva ali zveza ŠUS, kolikor mi je znano. Nekje pa so ta razmerja mešana.
  Kot predstavnik stranke in ŠUSa sem bil pri ministru in direktorju za šport in ju seznanil s problematiko. Očitno reševanje teh vprašanj ni na njihovi prioritetni listi. Lahko pa jih tudi vi malo pobarate, zakaj je temu tako. Vprašajte tudi zakaj samo OKS-ZŠZ daje soglasje k Nacionalnemu programu, če pa je ŠUS tako pomembna dediščina??? Upam, da razumete, da je odgovornost za zatečeno stanje deljena na treh straneh.
  Sicer pa je ŠUS zveza društev in načeloma bi bilo najbolj korektno to vprašati njih. No, predvsem to sem delal, kot član IO. Strankarske politike pa nisem mešal v teh razmerjih, saj gre za občutljivo razmerje civilne in državne sfere. Samoomejevanje je eno od naših načel. Jaz sem se tu ustavil po svoji vesti. Ne bom delal stvari, ki jih mora direktorat za šport in odgovorni nosilci funkcij. Delal sem tisto, kar sem moral kot član IO. Kot član Zares pa o tem skušam korektno seznaniti zainteresirano javnost.

  Poleg tega vprašanja, ki je zelo pomembno vprašanje za slovensko športno politiko, ne smemo mimo ugotavljanja stanja domov, ki jih ŠUS ni lastninil. Zakaj tega direktorat za šport še ni naredil, mi tudi ni znano. In zakaj to nihče sistemsko ne ovrednoti?! Kje je tu stroka, ki je za to pristojna?
  O investiranih sredstvih pa očitno veste več kot jaz! Razen, če govorite o investiciji ŠUSa v propadajoči dom Partizana Ilirije v preteklem letu.
  Mimogrede, očitek o kretničarjih javnega denarja gre potemtakem lahko skorajda vsaki zvezi v civilni družbi, ki prejme kaj od ministrstev?! Načeloma MJU podpira prenos kompetenc in nalog na civilno sfero. Kdo ima potem tu konflikt, Janez? Janez?

  Toliko o ŠUSu, več se ne spodobi o teh, ki jih ni zraven.
  Bova zdaj načela ZŠOMS? OKS? Morda FŠ? Ali bivši Zavod za šport? Zavod za fair play? Astma in šport? Kaj pa ZDŠPS? Kdo ve, kaj še vse pride in kaj odide? Ja, na meni se sreča mnogo interesov. Kot pravim, sem večkrat razcepljena osebnost. Kdo ve iz katere hoste vam bom odgovarjal naslednjič.

• 26.  Savo pravi :
  7. januar 2010 ob 20:38    

  Zanimivo debato sta razvila ni kaj, čeprav roko na srce me je bolj prepričal tisti iz hoste, pač je enemu od svojih alter egov naročil, ta je nanizal v smiselnem zaporedju argumente za vsako svojo trditev in stvar rešena!
  Me je pa nekaj majčkeno zmotilo, Milan napisal si : Ne bom delal stvari, ki jih mora direktorat za šport in odgovorni nosilci funkcij. Delal sem tisto, kar sem moral kot član IO.- vse lepo in prav, ampak delal sem tisto kar sem moral kot član IO. To se mi zdi pa majčkeno ne vem kako naj se izrazim, recimo “slovencelsko”. Tako razmišljajo ljudje v NO, ki so pomešali funkcijo nadzornikov s popoldanskim služenjem denarja za odplačevanje kredita za grdega BMWja…Po navadi uspejo tisti, ki si dovolijo (v pozitivnem smislu) kanček več, ki stvari premaknejo majčkeno čez rob in ne tisti, ki delajo tisto kar pač morajo in pika, saj nihče nikogar ne sili, da je član IO!!!!
  Mi je pa tudi malo žal, ker si Milan verjetno edini, ki se je samoomejeval, sploh glede na dejstvo, da si (se oproščam za preklop na tikanje, ampak saj se športniki med sabo ponavadi tikamo ) dr. Milan Hosta, vodja delovne skupine za šport pri PS Zares, tvoja naloga po mojem mnenju ni korektno seznanjati javnost, ampak s svojim nespornim znanjem, položajem in funkcijami spremeniti na bolje nekaj v tem športu (hotel sem napisati: ugotoviti kaj je gnilega v deželi tej športni-pa sem ugotovil, da ti gre to kar dobro od rok)!

• 27.  Janez pravi :
  7. januar 2010 ob 20:38    

  (Kot član Zares pa o tem skušam korektno seznaniti zainteresirano javnost.) ODGOVORI POTEM PROSIM NA KONKRETNA VPRASANJA IN SE NE SKLICUJ NA RAZCEPLENOST OSEBNOSTI IN ODSOTNOST TISTIH KI JIH NI ZRAVEN

  PONAVLJAM VPRASANJE:

  KDO IN NA KAKŠEN NAČIN RAZPOLAGA Z LASTNINO TVD PARTIZAN. NA KAKŠEN NAČIN JE PRIPADLA TEJ ORGANIZACIJI?
  KAJ SE JE S TO LASTNINO DOGAJALO PO DENACIONALIZACIJI OZ. PRIVATIZACIJI?
  KOLIKO JE JE BILO PRODANE, ZA KOLIKO IN KOMU -V KAKŠNE NAMENE?
  KDO JE BIL DELEŽEN TEH SREDSTEV, KAM SO BILA INVESTIRANA?
  KOMU MORAJO PLACEVATI DRUSTVA NAJMNINO ZA SVOJE OBJEKTE, KI JIH ZELIJO UPORABLJATI ALI OBNOVITI? OD KOGA MORAJO OBCINE ODKUPITI PRIVATIZIRANO LASTNINO, KI SO JO ZGRADILA NJIHOVA DRUSTVA CE JO ZELIJO OBNAVLJATI?
  ALI OBJEKTI DRUSTEV KI SO USPELA SVOJO LASTNINO PRAVOCASNO VPISATI V ZEMLJISKO KNJIGO PROPADAJO TAKO KOT OBJEKTI SUS,KI JIH JE DOBIL PO AVTOMATIZMU?

  OSREDOTOCITE SE NA PREPROSTA VPRASANJA NE NA TO KDO JIH POSTAVLJA – KOT JE NAVADA SICER KADAR SO VPRASANJA OCITNO NEKOMU NEPRIJETNA IN BI ZELEL OBRACUNAVATI Z OKOLJEM IN POLITICNO KULTURO SREDINE KI JI SPRASEVALEC MENDA PRIPADA.
  ZARES JE VLADNA STRANKA, KI IMA POSLANCE IN MINISTRE IN ZGOVRAJANJE DA NISI ZELEL VPLETATI VISOKE POLITIKE IN ZLORABLJATI SVOJE FUNKCIJE VODJE DELOVNEGA TELESA ZA SPORT PRI ZARES JE DOKAJ CUDNO ALI PA JE ODGOVOR NA TO KAM SO BILA TUDI INVESTIRANA TA SREDSTVA NA DLANI.

• 28.  Simon Ručigaj pravi :
  7. januar 2010 ob 21:40    

  Janez, dajte no pisati z normalnimi črkami in ne z verzalkami, sicer izgleda, kakor da vpijete.

• 29.  Milan Hosta pravi :
  8. januar 2010 ob 11:57    

  Savo in Janez,
  vsa naša mnenja, stališča in pogledi štejejo, ker si želim, da se tudi v politiki ta vprašanja obravnavajo, ko je to potrebno in v tisti meri, ki ji gre. Če pogledata koalicijsko pogodbo na temo športa bosta videla, koliko je obstoječim do tega angažmaja. Zaenkrat se držim stroke, saj v športu kronično primanjkuje humanistike, ki ima nalogo, da prevpraša doktrino športa, politično ekonomijo razmerij znotraj pojavnih oblik športa, socialne in organizacijske kulture, uzakonjanja in standardizacije prakse itd.
  Kot vodja športa pri Zares pa bom bolj angažirano nastopil, le tam kjer je to potrebno in v skladu s sklepi delovnega telesa in drugimi predstavniki stranke na poslansko skupino naslovil nekaj tehtnih vprašanj, ki naj jih zastavijo v parlamentu, ko bom ocenil, da je čas za to. Glede na leto, v katerem se dela desetletni plan, bo to nujno potrebno.
  Ne morem in ne smem (tako si jaz predstavljam novo politiko) pa kot predstavnik stranke nastopati na izvršnem odboru neke zveze.
  Mnogi ŠUS gledajo samo od zunaj, jaz pa sem želel preveriti stvari od znotraj in organizacija še vedno nosi ogromen potencial v obliki nepremičnin in možnosti rehabilitacije telesne kulture, kot smo jo nekoč poznali v obliki telovadnega gibanja. Danes je temu najbližje rekreacija. Tudi po človeški plati ima potencial. Zakaj pa se to ne izkoristi, kot bi se lahko, pa sem že omenil – deljena odgovornost OKS, MŠŠ in ŠUS. Drugi razlog pa je nizka komunikacijska kultura med nekaterimi ključnimi športnimi funkcionarji, ki se redko odreče osebnostnim diskreditacijam. Težko namreč človek deluje naprej, če se mu vedno znova janezu podobni neutemeljeni pomisleki javno podtikajo. Ker pa janez ni Janez, verjamem, da vsaj na tem blogu lahko nadaljujemo kot sem predlagal.

• 30.  Savo pravi :
  8. januar 2010 ob 13:00    

  Fair enough, jaz sem za!
  Samo ne me drugič metat v isti koš z janezi, jaz sem res in zgolj samo Savo, pa tudi mislim, da nikomur nisem niš podtikal in podobno, če se s čem ne strinjam skušam to tudi argumentirati(kar pa ne pomeni da moja vedno drži in je pravilna).

• 31.  Milan Hosta pravi :
  8. januar 2010 ob 13:10    

  Savo,
  janezu gre, kar je njegovega v zadnjem stavku. Vsebinsko pa odgovarjam obema – ekonomija debate pač. Nista v istem košu. Evo, zato pa moramo biti previdni pri komunikaciji, ker sicer prehitro izgubimo frekvenco.

• 32.  pele pravi :
  8. januar 2010 ob 13:29    

  Pozdravljeni,

  pred pisanjem sem si prebral oba bloga Milana Hoste, ki na zanimiv in meni malo drugačen način razmišlja o športu, Sem bolj »tehnični tip« in sem si poskušal odgovore o športu, omenjenem v njegovih blogih, poiskati na svoj način – prek interneta. Namesto odgovorov sem naletel na še več vprašanj. Dobil sem občutek, da se tudi v športu dogaja t.i. »tajkunizacija«, saj se znova in znova pojavljajo ista imena t.i. strokovnjakov v športu. Ne bi bil rad kritičen, vendar, ali je ta peščica ljudi res tista »smetana«, ki ve, kaj slovenski šport potrebuje – na vseh ravneh. Sicer ni lepo govoriti o tistih, ki jih ni zraven, pa vendarle, če se imajo/jih imajo/jih imamo za strokovnjake, je prav da se ve. Da ne bom preveč nakladal, pišem, kaj sem »odkril«.

  Namig: s preprosto osnovnošolsko igrico »poveži ista imena iz različnih stolpcev med seboj« dobimo skupek zelo sposobnih ljudi, ki vodijo celoten SLO šport – od otroškega, univerzitetnega, pa do vrhunskega, vmes pa še kaj zgradijo.

  OKS (olympic.si): predsednik mag. Janez Kocijančič, podpredsedniki:dr. Jakob Bednarik, Bogdan Gabrovec, Leo Kremžar; izvršni odbor: Ernest Aljančič (olimpijski šport), Tjaša Andree – Prosenc (olimpijski šport), Miroslav Cerar (individualni ustanovitelj), iztok čop (športnik), dr. Edvard Kolar (olimpijski šport), Miran Kos (lokalna raven), Rafko Križman (lokalna raven), Sonja Poljšak (s strani mok priznani šport), Dušan Prezelj (olimpijski šport), Vojka Ravbar (pokrovitelj), Dušan Šešok (olimpijski šport), Boško Šrot (olimpijski šport), mag. Dagmar Šuster (neolimpijski šport), Rudi zavrl (olimpijski šport), Branko Žnidarič (lokalna raven)

  Člani sveta fundacije so (www.fundacijazasport.org):
  na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez; dr. Edvard Kolar, Dušan Šešok, mag. Franci Ekar, Bogdan Gabrovec, Jaroslav Kalan, Iztok Čop, mag. Tomaž Jeršič
  na predlog Univerze v Ljubljani – Fakultete za Šport; dr. Milan Žvan
  na predlog Javnega zavoda za šport RS – Inštituta za šport; Peter Debeljak
  na predlog Združenja občin Slovenije; Uroš Brežan
  na predlog Skupnosti občin Slovenije; Leopold Kremžar
  na predlog Strokovnega sveta Vlade RS za šport
  na predlog občinskih športnih zvez; Bojan Žmavc, Športna zveza Nova Gorica, Peter Verbič, Športna zveza Ljubljana
  na predlog športnih zvez, ki niso članice OKS-ZŠZ; Mirko Ukmar, Športna Unija Slovenije
  na predlog športnih organizacij, ki niso predlagane od drugih upravičenih predlagateljev; Zmago Jelinčič Plemeniti, dr. Aleks Leo Vest, dr. Peter Kukovica

  SUSA (www.susa.org) – UNIVERZITETNA ŠPORTNA ZVEZA – IZVRŠNI ODBOR
  Predsednik: prof. dr. Otmar Kugovnik
  Podpredsedniki: mag. Božidar Pučnik, dr. Rado Pišot, Matjaž Pečovnik
  Člani: prof. dr. Andreja Kocijančič, prof. dr. Milan Žvan, Marko Kolenc, Klemen Tasič, Marjan Pučnik, Sebastjan Kokl, Patrik Peroša

  STROKOVNI SVET
  Predsednik: dr. Edvard Kolar
  Podpredsedniki: dr. Jakob Bednarik, dr. Robert Blumauer, prof. Peter Sitar
  Člani: dr. Milan Žvan, dr. Matej Tušak

  Univerza LJ (www.uni-lj.si) – Center za univerzitetni šport: vodja Edvard Kolar

  Zveza za šport otrok in mladine Slo (zsoms.si): vodja pisarne: Primož Kos, vodja projekta mreženja: Jakob Bednarik

  Na isti spletni strani (http://www.zsoms-mrezenje.si) sem našel tudi svežo Analizo izbranih delov Nacionalnega programa športa 2000 – 2010.

  In Kdo jo je pripravil?

  Finančni vidiki športa; Edvard Kolar, Jakob Bednarik, Gregor Jurak,
  Marko Rajšter

  Ekonomski vidiki športa: Bednarik, Jurak, Kolar

  Šport otrok in mladine: Marjeta Kovač, Jurak

  Šport otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: Kolar, Kovač

  Športna rekreacija: Jakob Bednarik

  Vrhunski in kakovostni šport: Kolar, Marko Rajšter

  Gradnja in oprema športnih objektov kot dejavnik razvoja športa: Jurak

  Vsaka čast strokovnjakom, ki so ustvarili ta dokument, vendar imam občutek, da imamo opravka s »supermeni«, ki se spoznajo vse. Ne vem, če je od zgoraj napisanih kakšen poseben strokovnjak na področju ekonomije ali na področju financ ali na področju gradnje športnih objektov.

  Našel sem še nekaj zanimivosti. Prejšnji direktor Fundacije za šport (eden od zgoraj omenjenih strokovnjakov) je omenjen v Revizijskem poročilu: Pravilnost poslovanja Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji Računskega sodišča (www.rs-rs.si), kot prejemnik neupravičenih sredstev (nemajhen znesek si najdete v poročilu). Svetu fundacije se to seveda ni zdelo sporno, saj »vrana vrani ne …«. Btw, je/bil tudi prodekan za gospodarjenje na športni fakulteti (očitno sposoben finančnik).

  Eden od zgoraj omenjenih naj bi prejel denarno nagrado (olympic.si – zapisnik seje), ker je dobro pripravil razpis za evropska sredstva za usposabljanje kadrov – znesek? Ni slab. Razpis je verjetno pripravljal tudi za društvo, katerega vodja projekta je.

  Eden ali več od zgoraj omenjenih je/so sodeloval-i pri pripravi projekta Univrzijada v MB, katerega finančna ocena se je dvignila v višave (le zakaj je naša univerzijada tako draga? Ja madonca, družina mora pa ja preživet).

  Roko in pregled nad vsem zgoraj omenjenim pa ima seveda direktor za šport (referenca na prijavi za direktorja iz na netu najdenega zapisnika seje vlade – učitelj smučanja in vaditelj plavanja; »I tata bi sine…«), tudi zgoraj omenjen. Mogoče pa je samo šahovska figura (kmet) v igri zgoraj omenjenih. Mimogrede, skoraj sem 100 %, da zgoraj omenjeni sodelujejo tudi pri pripravi novega zakona.

  OKS je v začetku leta 2009 imenoval skupino (www.sta.si) za pripravo nacionalnega programa in zakona o športu, v kateri so Edo Kolar, Gregor Jurak, Jakob Bednarik in Andrej Cevc.

  Ali ni to fino?
  Osebe iz nekega društva, imenovanega OKS, pripravljajo predloge – zasebne interese društva, obenem pa pripravljajo zakon za MŠŠ oziroma Direktorat za šport (ki očitno nima usposobljenih zaposlenih). Verjetno si nihče ne upa pomisliti, da mogoče te osebe interese društva OKS implementirajo v novi zakon. Ah, kje pa, sigurno niso tako nepošteni (»… pa pride svizec in zavije čokolado…«).

  To je na«kratko« samo en delček športnega mozaika, ki se ga lahko mimogrede odkrije na internetu. Verjamem, da so vsi zgoraj omenjeni strokovnjaki na svojem področju, vendar se mi zdi, da je potrebno v debato o Nacionalnem programu in Zakonom o športu vklučiti širšo javnost in strokovnjake iz različnih področij.

  Sprašujem se tudi, kje v tem mozaiku se nahaja ZARES.
  Ali nas kdo sploh kaj vpraša?

  Mimogrede, poglejte si še predlog Zakona o nordijskem centru Planica!!!!!! Kdo za vraga je to pripravljal???????

  Samo ena cvetka iz zakona;

  11. člen (zagotavljanje javne službe)
  Delavci, ki so zaposleni za opravljanje dejavnosti v zavodu Planica morajo med morebitno stavko zagotoviti opravljanje javne službe in ne smejo povzročiti poslovne in materialne škode zavodu Planica ali organizatorjem tekmovanj ter koncesionarjem v NC Planica.

  Kaj že Zakon o stavki pravi o tem???

• 33.  Milan Hosta pravi :
  8. januar 2010 ob 13:53    

  Kapo dol!
  Pogrešam pa ime, pele.

• 34.  Janez pravi :
  8. januar 2010 ob 14:15    

  “Mnogi ŠUS gledajo samo od zunaj, jaz pa sem želel preveriti stvari od znotraj in organizacija še vedno nosi ogromen potencial v obliki nepremičnin”

  MORDA BI PRED NADALJEVANJEM, KOT SI PREDLGAL PROSIM ZAINTERESIRANI JAVNOSTI KONKRETNO ODGOVORIL NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA (še predvsem kot človek, ki je stavri preveril od znotraj). UPAM DA NISO ODGOVORI NANJE TISTI, KI DISKREDITIRAJO SAMI PO SEBI.

  MORDA BI JAVNOST ZANIMALO TUDI ALI JE KAKŠNA POVEZAVA MED PODJETJEM V KATEREM SI ZAPOSLEN IN NEPREMIČNINSKIM POTENCIALOM ORGANIZACIJE?
  MORDA TUDI ALI JE KADROVSKI POTENCIAL ORGANIZACIJE MED KATEREGA SODIŠ KAKORKOLI NAGRAJEN ZA LOBIRANJE PRI DRŽAVNIH URADNIKIH (NEPOSREDNO ALI POSREDNO).

  NA OSNOVI KONKRETNIH ODGOVOROV SI BODO LAHKO BRALCI USTVARILI MNENJE O NEUTEMELJENOSTI “POMISELKOV”.

  S TEM SVOJ PRISPEVEK K RAZPRAVI ZAKLJUČUJEM Z VSEM SPOŠTOVANJEM DO DOBRONAMERNIH, KI ŽELIJO STVARI SPREMENITI NA BOLJE MIMO SVOJIH OSEBNIH INTERESOV.

  LP

  JANEZ

• 35.  Milan Hosta pravi :
  8. januar 2010 ob 14:36    

  Dragi Janez, še vedno vpijete!
  član IO ŠUSa in dr. filozofije športa, sem postal nekaj let preden sem začel delati pri podjetju Ensico S. Pravzaprav sem tam začel delati, ker na Fakulteti za šport niso videli prostora za filozofijo športa in so me agresivno, podobno vašim ukrepom, degradirali (milo rečeno). Žal tako daleč v prihodnost nisem videl. In, ne, niti z enim dejanjem kot član IO ali predsednik strokovnega sveta ŠUSa nisem namignil, da bi poslovno sodelovali kako drugače kot je to običajno. Torej, če ŠUS želi koristiti znanje in rešitve firme v kateri delam (pri prenovi Ilirije se je ta interes pojavil), sem jim dal vedeti, da naj kontaktirajo našega tržnika. Sem pa ŠUSu nudil svoje znanje filozofije športa. Upam, da to ni sporno, saj je država v to vložila 8 let mojih plač. Bo dovolj? Lahko sedaj še vi pokažete kakšen drugi, tretji jaz? Upam, da ga imate, ker tudi jaz ne mislim več dajati hlač dol zaradi vas. (a zato pravijo, da je politika kurba – v javnosti slači ljudi do obisti )

• 36.  Milan Hosta pravi :
  8. januar 2010 ob 15:10    

  @janez
  Se popravljam, član IO-ja sem postal 2008. Z Društvom astma in šport pa smo že dolga leta člani ŠUSa in imamo poseben interes sodelovanja v programu Zdravo društvo. Menda to ni konflikt interesov.

• 37.  Savo pravi :
  9. januar 2010 ob 20:54    

  Edison Arantes do Nascimento nam bolj znan kot Pele-svaka čast!!!!!!
  Ampak razbiti ta bunker zgolj in samo osebnih inetesov-je misija nemogoče, dokler se vodilna politična nomenklatura ne odloči nasprotno, to je stopiti na rep temle hodečim enciklopedijam in leksikonom, ki vedo vse o vsemu!!!!!

• 38.  stane pravi :
  9. januar 2010 ob 22:06    

  Milan, pa ti veš, da je astma posledica podsoljenosti in telo se s kašljanjem ves čas trudi, da bi pljučno sluznico nasolilo.
  Samo šport ti tu ne bo pomagal do radikalne spremembe, čeravno je koristen.

• 39.  Milan Hosta pravi :
  11. januar 2010 ob 13:49    

  Pa poglejmo še vrhunski šport:

  Avstralci so ugotovili, da se velik finančni vložek v organizacijo olimpijskih iger v Sydneyu 2000 ni nikakor obrestoval v večji udeležbi pri rekreativnem športu. Še več, rezultat je bil agresiven notranji boj v različnih sektorjih športa za omejene vire, ki je ohromil celovitost športne politike. Grkom to sploh ni treba dokazovati, si predstavljam, saj kar nekaj olimpijskih objektov (kulturnih mega-tujkov) samuje. Pa saj že zdrava pamet pove, da so motivi in materialne potrebe enih kot drugih včasih svetlobna leta narazen.
  Kanadski inštitut za športno politiko (2008) pa ugotavlja, da je zelo nizka oziroma celo nepomembna povezava med olimpijskim uspehom in množičnostjo pri rekreaciji. Največ, kar se zgodi je torej enosmerna povezava – dobro delo z mladimi in promocija množičnosti ima vpliv na vrhunski mednarodni rezultat. V obratni smeri pa je koristi bore malo.

  Torej bo treba vzpostaviti jasna razmerja znotraj športa, organsko povezati vsa področja in pametno umestiti mednarodne tržno-športne zahteve po vrhunskem rezultatu s primernim regionalnim razvojem v nam ljubi Sloveniji. Slepo sledenje olimpijski instituciji tu ne prinaša svetle prihodnosti.

• 40.  Silvester pravi :
  11. januar 2010 ob 15:52    

  Da so velika vlaganja v objekte za športne prireditve predvsem v cilju sodelovanja v delitvi investicijskega denarja, ki je praviloma iz državne blagajne, in ne v cilju razvoju množičnega športa, ki bogati posameznika in družbo je jasno.
  Zimske igre-Univerziada študentov v Mariboru je tipičen primer. Verjetno bo na koncu ostal na nivoju vaških iger, ker država ni odprla pipe (pa bi jo, če ne bi bilo krize).
  Ti motivi pa so povsem v nasprotju z narovo in smotri zdravega športa. Pri tem mislim, da šport daje človeku največ pri njegovi duhovni rasti, vrdnotah (delovnosti in ustvarjalnosti, socialnem vključevanju v družbo).
  Pri tem ne mislim, da bi moral biti ves šport amaterski. Potreben je profesionale, ki pa mora predstavljati le vrh naravne piramide. Tisti, ki konča na vrhu pa ne more in sme oditi z državno rento, kot gladiatorji, ki so preživeli borbe v Koluseju.

• 41.  kakav pravi :
  11. januar 2010 ob 16:06    

  Oh ja. Je kar žalostno ko človek bere te vaše komentarje in dolgovezenja v glavnem brez glave. Edina svetla točka je seveda Pele. Upam, da s takšno ekipo ne boste prišli do možnost resno odločati o politiki slovenskega športa saj nimate ne znanja ne jasnih vizij kaj je treba sploh narediti.
  Je čisto v redu če ostanete bolj na obrobju in bolj zahec.

• 42.  Savo pravi :
  12. januar 2010 ob 0:12    

  Žalostno je to, da je nekomu ime kakav, pardon, še bolj žalostno je to, da se nekdo skriva za nekim bebavim psevdonimom, bolje bo če drugič napišeš janez, Janez, ali pa bodi vsaj tolko izviren pa napiši Jane Ahonen, Sergej Bubka, karkoli, mnenje nekoga ki se predstavlja s kakavom je meni na nivoju kakavovca, potrebno ga je najprej zmleti, stisniti, spražiti, da sploh pridemo da kakava!!!

• 43.  Jurček pravi :
  14. januar 2010 ob 13:23    

  ko berem opažam, da prehajajo določene stvari v osebna obračunavanja, “nerazumevanja”
  uvod Milana sem razumel sam malo drugače kakor je bila v nadaljevanju peljana smer prispevkov,…
  drugače pa ima vsak vsaj delno prav v svojem polimiziranju. glede otrok v vrtcih, šolah,.. je resnica. še vedno se noče nihče soočit z realnostjo, zakaj v vrtce ne zaposlije športne pedagoge? zakaj v OŠ ne vrnejo ure Telesne vzoge (športne vzgoje), ki so jo vzeli zaradi tretjega tujega jezika,…. zakaj so ukinili obvezno telesno vzgojo (športno vzgojo) na fakultetah,… zakaj se o tem ne govori, se ne sme govoriti??? zdravstveni domovi pa so polni državljanov, ki imajo prekomerno težo in bolezni, ki so povezane, odvisne od tega, da o motoriki,…. ne govorimo!
  rekreacija in kaj je to??? društva so ena od redkih, ki poskrbijo zanje. javne inštitucije pa najbolj skrbi, da se nebi nevladni sektor prijavil na kak razpis in jim vzel nadvlado, monopol. malo ravnateljev v SLO sprejme nevladni sektor in skupaj kroji “politiko” z nevladnim sektorjem o rekreaciji, športu,…… drugače pa se skliče novinarska konferenca se razlaga o določenih rekreacijah, pobudah in kmalu vse potihne in akcijo, akcije prevzame kakšna velika zveza, kakšen d.o.o., s.p. in potem vse tiho je bilo!!!
  fundacija za šport pa deli po par sto evrov društvom, ki potem v končnem obračunu ne zadostuje niti za razpis, vmesno poročilo, končno poročilo,….sami pa delajo z “dobičkom”,….
  se opravičujem tudi mene je zaneslo saj res naj bi govorili o NPŠ, oprostite ne morem, ker imam občutek, da se to ne dogaja v SLO, ker koliko sem sam upet v spone športa – rekreacije ne vidim veliko podobnega, kar sem sam doživel, delal v tem obdobju. bi rekel, da sem delal veliko v drugi smeri, na drug način – se opravičujem vsem, ki smo bili sodelavci smo sodelavci in imamo pogled za nazaj in naprej malo drugačen,…..

• 44.  pele pravi :
  14. januar 2010 ob 19:31    

  Pozdravljeni,

  roko na srce, tudi jaz pišem pod “partizanskim”imenom iz preprostega razloga. Kljub polnoletnosti naše države še vedno ne verjamem v demokracijo in svobodo govora. Verjamem, da v kolikor bi kdaj imel željo po delu na področju športa, bi mi v mojem prejšnjem prispevku omenjene osebe zlahka krojile usodo (glede na njihov položaj, status in način razmišljanja).Sorry…

  Nam je pa “kakav” vrgel rokavico v smislu, ali smo sploh sposobni pripraviti “svoj” NPŠ oz. podati strokovna izhodišča za nadaljne delo.

  Scenarij bo verjetno tak; strokovnjaki bodo pripravili zakon in NPŠ, oboje na koncu vrgli med “rajo” in nič pričakovali. Mi bomo tisti, ki bomo morali to “zminirat” in seveda prikazat alternativo, osnovano na dejstvih.

  Je pa žal prednost – denarna in politična na njihovi strani…

  Torej, dajmo pregledat NPŠ in zakon ter svoje predloge napisat na ta blog.

• 45.  drago pravi :
  19. januar 2010 ob 23:01    

  Minister Lukšič PREDLAGA zamenjavo celotnega Strokovnega Sveta Vlade RS za šport. V javni razpravi so spremembe Pravilnika o postopkih in merilih za delitev sredstva fundacije.

  Za odločanje o strokovnih zadevah v športu ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov Vlada Republike Slovenije na podlagi Zakona o športu imenuje Strokovni svet za šport. Strokovni svet Vlada imenuje za obdobje 6-ih let . Strokovni svet ima predsednika in 16 članov. Strokovni svet sestavljajo uveljavljeni strokovnjaki s področja športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa in vrhunskega športa, ter iz vrst zasebnikov oziroma podjetnikov na področju športa, od tega enega na predlog nacionalnih panožnih športnih zvez, ki niso vključene v Olimpijski komite Slovenije in sedem na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije,
  (ki je že sprejel sklep, da predlaga ministru dosedanje (iste) člane.

  Koga bo predlagala Vlada RS (OKS 7 Vlada,10 članov)?

  NPŠ in zakon ter svoje predloge STROKOVNI SVET v skladu s 13. členom Zakona o športu PREDLAGA in daje pobude VLADI.

  Torej Milan predlagam, da organiziraš v povezavi s predlogom Peleja in Staneta, da bodo tisti, ki se spoznajo, želijo pomagati in so politično (koalicijsko usklajeni)imeli priložnost s svojimi idejami pomagati športu na višjo organizacijsko, filozofsko… in finančno raven.

• 46.  von R... pravi :
  20. januar 2010 ob 10:02    

  Velik napredek v slovenskem športu bi bil,če bi nepreklicno in trajno odstranili večni nesposobni strošek z imenom Kocjančič.

• 47.  Miha pravi :
  21. januar 2010 ob 19:46    

  Ja Frenk ti potrebuješ predvsem kruha in salame, da se boš lahko šel igre

• 48.  Miha pravi :
  16. marec 2010 ob 15:45    

  ja banda oranžna dajte nam KRUHA igrajte se pa vi v peskovniku če mate čas