Mesto in podeželje
Krasen dan je, ta nedeljski še posebej, ko sije toplo jesensko sonce in ti si s svojo gospo/dom na Jančah, kjer je kostanjev praznik. Vse se dogaja na vrhu pri Planinskem domu.
Janče, hrib na podeželju, in vendar je ogromno obiskovalcev prišlo iz bližnjega mesta Ljubljane in drugih krajev. Vsi so videti veseli. V zraku je mamljiv vonj po pečenem kostanju, zraven še po sveže stisnjenem soku iz lepih domačih jabolk, po domačem zelju, pečenicah, čevapčičih, in mnogih drugih sladkih kostanjevih dobrotah. Kar težko greš mimo vsega tega, ne da bi to vsaj malo okusil. Ko pogledaš malo okoli po ljudeh, deželanih in meščanih, vidiš samo zadovoljstvo. Mladi, otroci, starejši in stari ljudje ob prijetnem sprehodu ali klepetu uživajo v veselem razpoloženju, saj igra ansambel domačo polko, ob kateri se kar nekaj parov veselo vrti.
Pogled zatava proti dolini – beli Ljubljani, tam v daljavi. Ob tej idili te spreleti misel, da sta tokrat zmagala na volitvah mesto in podeželje. Podobne občutke in ugotovitve so verjetno imeli tudi drugi udeleženci kostanjeve nedelje na Jančah.
Ta, uspela prireditev oziroma praznovanje ni izjema in ne pravilo. Na različnih krajih, po hribih ali dolinah, na podeželju naše lepe Slovenije, se dogajajo razne prireditve in praznovanja. Veselje, zadovoljstvo ter lepi občutki lahko človeka spreletijo vsepovsod, zlasti tam, kjer se ljudje med seboj razumejo. Iz različnih hribov lahko vidimo različna mesta. Iz dolin pa lahko gledamo na hribe in planine. Za razmišljanje o vezeh, ki povezujejo mesto in podeželje ter obratno, ni pomembno ali je proslava oziroma prireditev na hribu ali v dolini; v enem ali drugem kraju. Pomembno je, da so vsi udeleženci veseli in zadovoljni. Običajno tudi poslovne koristi niso zanemarljive.
Povezave mest z deželo, in obratno, ni možno vsesplošno prikazati v blogu. Zato moje razmišljanje ne sloni na statističnih podatkih o razvoju mest in podeželja ter nasprotij, ki se porajajo, temveč je bolj usmerjeno na človeški faktor medsebojnih odnosov. To pa je neločljivo povezano tudi z mnogimi dejavniki materialnega značaja. Mesto in podeželje sta si daleč narazen in tudi blizu. Daleč narazen sta si po zmogljivosti in moči, z ozirom na koncentracijo industrije in vseh gospodarskih, finančnih, kulturnih, razvojnih in drugih dejavnosti. Blizu pa sta si s telekomunikacijskim omrežjem, ki omogoča stalne sprotne informacije in komuniciranje. Prometne poti in prometna sredstva pa omogočajo migracijo ljudi v obe smeri. Neokrnjenost narave podeželja in urbanost mesta sta v vsakodnevnem objemu za vse uporabnike prometnih sredstev in poti. Zato se tudi utrip življenja prepleta in prenaša iz podeželja v mesta in obratno. Mesto in podeželje sta neločljivo povezana in soodvisna. Poenostavljeno lahko rečem, da mesto potrebuje hrano, ki jo pridelajo kmetje na podeželju, le-ti pa za pridelavo hrane rabijo stroje in druge proizvode od industrije v mestu.
Razvoj podeželja, zlasti kmetijstva, mora slediti razvoju v gospodarstvu in splošnemu razvoju družbe. Zato je prav, da država vzpostavi takšno organiziranost, ki bo tudi finančno omogočala enakomernejši razvoj posameznih regij, kakor tudi enakomernejši razvoj med mesti in podeželjem. Za uresničitev takšnih pogojev v družbi, ki bodo povezovali ljudi, tudi z različnimi interesi in preprečevali ali vsaj zmanjševali konfliktne situacije med regijami, med mestom in podeželjem ter med ljudmi, moramo prvo sami pri sebi pregledati kaj delamo prav in kaj narobe.
Boljše volilne rezultate smo dosegli v urbanih mestih kot na podeželju. To pomeni, da bomo pri bodočem delu morali vložiti več truda, da bodo tudi ljudje na podeželju spoznali cilje in vrednote našega programa, ki ga uveljavljamo in uresničujemo z našo novo politiko. Večkrat bomo morali iti na podeželje med ljudi, se seznanjati z obstoječimi trenutnimi in dolgoročnimi problemi in jim nuditi vso pomoč za uspešno rešitev.
Prav je, da ocenimo tisto kar je minilo in kar obstaja.
Napredek je v večji sinergiji vseh skupaj!
Spoznavanje in dobri medsebojni odnosi so začetek uspeha.
Ali je del rešitve tudi v kostanjevih nedeljah?

Hm. Jaz upam, da se bo razpoloženje na podeželju spremenilo v nekaj mesecih po propadu brezplačnikov. V skladu z rekom “You can fool all the people some time…”. Morda sem prevelik optimist in lenuh. Morda je res treba narediti še kaj več.
Igor, veliko več, brezplačniki so na podeželju našli plodna “tla” in zasejali močan dvom v sposobnost ljudi, ekipe, ki je bila že pred volitvami dejansko cefrana na koščke. Podeželje je vedno bolj pripravljeno verjeti natolcevanjem, saj je že sam odnos sosed – sosed v teh okoljih drugačen kot v anonimnosti mesta…
Tako so tudi ti brezplačniki nastopali po sistemu “baba čula, baba rekla”, po sistemu ogovarjanja…ki je slovencem pogosto tako ljubo…
Sam se se ob obisku staršev na Koroškem pogosto nasmihal ob “resnih” debatah o Ljubljanskemu županu in njegovih podvigih, in takšne zgodbe so sprejemali ljudje kot verodostojne, saj so jih brezplačniki ogovarjali na tendeciozen način in neposredno… V resnici sem se lahko le nasmihal, kontra argumenti, ki sem jih uporabil, so bili pogosto zminimalizirani, čeprav že 10 let živim v LJ in sem spoznal utrip mesta ter dobro poznam tudi utrip podeželja…
za podeželje je potrebno storiti veliko, ne samo za glasove volilcev…
lp
Dragi moji, na podeželju smo jo zelo dobro odnesli, glede na to, kaj smo za rezultat tam naredili-NIČ. Na primer: osrednjeslovenski odbor se po izvolitvi predsednika in članov ni nikoli več sešel, kaj šele, da bi naredil kakršno koli akcijo po podeželskih občinah in okrajih v svojem področju !!! Sploh mi ni jasno zakaj smo ga formirali in izvolili ! Vsa čast lokalnim odborom in entuzijastom, kateri so praktično brez vodstva in organizacije dosegli nek rezultat na podeželju! Čas bi bil, da bi izvoljeni kandidati, kateri na mestih ne mislijo delati, ampak jih samo zasedajo ta mesta zapustili ljudem , ki imajo voljo za delo ! To bi bil velik dokaz NOVI POLITIKI ! Ne glede, da smo sedaj že v vladi, stranka mora delovati in biti prepoznavna na vsem terenu, tudi na podeželju, da se nam na naslednjih volitvah ne zgodi rezultat Nove Slovenije !
tokrat moram pa pritrditi Zvonetu G, kajti res se je vse premalo delalo na terenu in za uspeh se moramo zahvaliti pravzaprav temu, da smo nova stranka in temu, da so bili ljudje naveličani natolcevanja in laganja. V naslednjih volitvah nas čakajo veliko trši orehi, pa to ne mislim volitve čez 4 leta, ampak prve so čez eno leto, druge čez slabi dve leti. Če bomo tu zafurali, potem smo v d… Vpračajmo se, zakaj je na Štajerskem, ki je vedno bila precej trdoživa in delovna, uspela desnica s takim volilnim rezultatom!
Sedaj je trenutek, da se zamislimo nad komentarji, ki so v blogu Bogdana Biščaka, ter pričnemo delati. Tokrat lahko še kako prav pridejo besede M. Kučana da je danes čas za veselje, jutri pa je nov dan.
Bravo Drago,
Lepo povedano. Urbanizacija podeželja je rezultat veliko faktorjev preteklosti. Selitev kmečkega prebivalstva v mesta v času povojne gradnje novega sistema, ko je razvoj industrije zahteval množično delovno silo. otroci teh ljudi so postali meščani. Podeželje pa do neke mere ni napredovalo tako hitro in v tolikšni meri kot so tega razvoja bila deležna mesta. Zanemarljiva oskrba podeželja z pitno vodo je samo ena izmed teh zgodb (naj omenim, del Cola nad Ajdovščino ni dobil dobre in svoje pitne vojne do relativno rečeno nedavnega). Pri urbanizaciji podeželja je seveda tudi igrača nemajhno vlogo relativno nizka cena stavbnih zemljišč. Tako so se področja v (kot ilustracijo naj omenim) Ljubljane dokaj hitro zazidovala. Včasih tudi brez prave komunalne ureditve. Nemalo je divjih gradenj. V vsem tem času pa država ne v prejšnjem, ne v zdajšnjem političnem sistemu naredila veliko glede rešitve vedno bolj perečih se problemov urbanizacije podeželja. Denacionalizacija je dodatno ustrvarjala probleme dostopa do nekaterih na novo pozidanih zemljišč. Eden najbolj perečih se problemov pa je akutno pomankanje dostopnega in ekonomsko učinkovitega javnega transporta. Ljubljan sama ima dnevno 160 tisoč obiskovalcev: študentov, delavcev, ljudi, ki iščejo zdravstvene usluge itd.
Ministri za transport, finance, gospodarstvo, okolje in prostor so v nezavidljivem položaju, ker hitrih rešitev ni. Okolje in prostor rabita posebno pozornost: smetišča, čista pitna voda so dnevna vprašanja občanov. kako bo ta vlada zastavila reševanje teh tegob je seveda vprašanje. Če bo vlada Boruta Pahorja delala tako kot je začela, bomo mi v stranki Zares biti izredno dosledni in glasni. naj ilustriram: v ponedeljek 24.11 je minister za ppromet Patrick Vlačič najavil da bo danes v sredo 26.11 imel tiskovno konferenco na kateri bo obelodanil položaj vinjetnega cestinjenja. Dan popreje – v torek 25.22 pa je minister za finance Franci križanič že dal izjavo, da se vinjete ne bodo podražile. Ta odločitev je (po vsej verjetnosti) bila dosežena na vladni ravni – to je v kabinetu Boruta Pahorja. Da pa se dva resorska ministra iz vodilne vladine stranke ne moreta uskladiti v svojih izjavah pa je nekaj, kar kaže na neusklajenost in neučakanost posameznikov. Borut Pahor, kot mandatar mora poskrbeti, da tovrstnih izgredov ne bo več. Dejstvo je, da “kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima…” in dobro vemo kdo je tretji – vodja opozicije.
Pričakovati je bilo, da bo vlada objavila podrobnosti danes. Jaz osebno bi pričakoval nastop obeh resorskih ministrov. Financar bi povedal zakaj ni podražitve in kako bomo zbrali denar za odplačilo DARS-ovega dolga; in minister za promet pa bi predstavil operativni del vinjetnega sistema. To bi bilo državotvorno in bi učinkovalo profesionalno. tako pa v prvih nekaj dneh nove vlade že imamo nenačrtovano kontravezrnost. Kaj bo šele, če bo minister za okolje pričel sam po svoje komentirati odlagališča smeti v svojem Naklem ali pa negativne učinke širjenja letališča Portorož na del naravne in kulturne dediščine v solinah v Sečovljah, projekt, kateri pa je ministru Vlačiču zelo pri srcu. Letošnja politična zima zna biti zelo “vroča”.
Odziv velja postu 3 (Zvone G.), kjer izpostavi nedelo Osrednjeslovenskega odbora. Pričakoval sem, da se bo v 10 dneh le oglasil nekdo (Bogdan Biščak, še bolje pa kar predsednik Roman Jaklič) in pojasnil kaj se dogaja in zakaj se nič ne dogaja. Če tu ne bo odziva pa bi lahko predsednik Gregor Golobič pojasnil (ne)dogajanje. Volitve so za nami, Vlada je vzpostavljena, sedaj je čas za “normalno delo”.
Na blog je napisanih nekaj komentarjev oziroma misli, ki kritično ocenjujejo delovanje naše stranke in vladne koalicije. Prepričan sem, da je vse napisano z dobrim namenom. Drugačna in kritična mišljenja so lahko vzpodbuda za spremembe, da bo naše skupno delo še bolj uspešno kot do sedaj.
Naša stranka ZARES – nova politika je v vladni koaliciji, zato smo prevzeli soodgovornost za dobro in slabo vodenje države, v skladu z našim programom.
Koalicijski dogovor (sporazum ali pogodba) določa skupna kompromisna izhodišča koalicije za delovanje v času štiri letnega mandata te vlade. Osnova za koalicijski dogovor so bili programi vseh štirih strank koalicije: SD, ZARES-nova politika, LDS in DeSUS. Vsaka stranka se je prizadevala v pogajanjih doseči, da v koalicijski dogovor zapiše čimveč zadev iz svojega programa in temu primerno tudi zasede ministrske položaje v vladi.
Na samem začetku posamezni resorji vlade ne delujejo načrtno in tudi ne usklajeno. Predsednik vlade Borut Pahor, pa je vsem v posmeh, imenoval za svojega svetovalca in posebnega odposlanca za zunanje zadeve, dosedanjega zunanjega ministra. Dr.Dimitrij Rupel je vedno šel v tisto koalicijo, ki je bila na oblasti: DEMOS, LDS, SDS. Vzvišenost, aroganca, nesporazumi, nepremišljene izjave, so bili večni »kamen spotike« . Javna ocena: slabo 79 %. To je paradoks, vreden proučevanja na znanstveni osnovi, za »kameleonsko plavanje v politiki«, ki šele prihaja. Vsaka stvar ima svoj začetek in konec.Verjamem, da je vsem članom koalicijske vlade težko, že na samem začetku skupnega delovanja, izrekati kritiko svojemu predsedniku. Ne samo stara, tudi nova politika je samo sredstvo za doseganje demokratičnih vrednot in človekovih pravic. Nova politika je nastala zato, ker se s staro politiko ni dosegalo dovolj demokratičnih vrednot in človekovih pravic, ki bi uresničevale bolj kakovostno in lepše življenje oziroma razmere, ki to omogočajo. Sama za sebe, nobena politika ni vrednota, temveč je sredstvo za doseganje vrednot. Pri vsakem delu in delovanju, tudi političnem, prihaja hote ali nehote do različnih pomanjkljivosti in napak. Pomanjkljivosti se odpravi in se na njih hitro pozabi. Napake pa so lahko trajnega značaja, zato ostajajo v spominu bodočih volivk in volivcev, zato jih je treba vsaj primerno obrazložiti in priznati storjeno napako, če hočemo ohraniti kredibilnost našega delovanja.
Z našo novo politiko moramo pomagati premagovati ovire za doseganje boljših gospodarskih in splošnih razmer, ki so osnovni pogoj za boljše, bolj bogato kulturno in materialno osnovo življenja v mestih in na podeželju.
Naša prioriteta je program stranke ZARES-nova politika narejen z namenom, da se po volitvah deluje načrtno, na osnovi izhodišč programa.
Drago Mencin
Dragi izobraženci meščani!
pa naj se sliši še glas iz podeželja, ne bom dolg in ne bom uporabljal grozno učenih izrazov, saj smo po mnenju vaših kolegov ljudje iz podeželja brez domišljije! Rad bi vam povedal le to, da se na podeželju prav dobro počutimo, imamo svež zrak, imamo hrano, s katero filamo še vaše r…imamo družabno življenje imamo dobre prijateljske in sosedske odnose pravzaprav imamo odnose sploh! Edini problem pa ste nam politiki VI, ki s totalno razsuto zakonodajo dobesedno (pardon izrazu) serjete z urbanizacijo po našem podeželje kje se vam zljubi in kje zazdi! Še posebej vi levičarji skušate vnašat tudi na podeželje neke kvazi liberalne vrednote. Ne hvala, mi smo tradicionalisti in nam naše krščanske vrednote veliko pomenijo!
Prosim da če že morate kje delati zgago jo delajte po mestih, tam kjer ste zaprti med štiri stene in tako daleč tudi zmorete videti. Nas na podeželju pa pustite in ne rinite iz vaših lukenj!!! !!! !!!
Klemen
Dragi Klemen v imenu in po pooblastilu katerih “vaščanov” ti to? Pa kako lepo si to naslovil “dragi izobraženci, meščani” kot, da izven mest živijo le polpismeni in tupasti “vaščani”.
Strinjam se s tabo le v tem, da se na podeželju živeči res prav dobro počutimo, glede čistoče zraka se seveda strinjam že nekaj manj. Vode, ki smo jo do konca onesnažili nisi niti omenil in enako ali podobno vodno nesnago uživamo oboji. Pa tudi tisoče ton FFS in umetnih gnojil s katerimi že desetletja zastrupljamo hrano s katero ne filamo le meščanskih riti, temveč tudi svoje in naših otrok. In nič nisi omenil našega največjega razvojnega dosežka, da smo iz prelepih vodnih jarkov, potokov, rečic in drugih vodnih virov naredili strupene mlakuže v katerih skoraj nič več ne živi, da vsako leto pomorimo stotine čebeljih družin in drugih koristnih žuželk, da masovno obolevamo za vsemi vrstami rakov, ker ne živimo v nič bolj čistem in prijaznem okolju kot osovraženi meščani in ki smo si ga v veliki večini kar sami onesnažili.
Posebej zanimiva je tvoja trditev o ” dobrih prijateljskih in sosedskih odnosih”. Res je pa je, da “odnose imamo”. Vseh vrst seveda. Tudi tiste preko plota.
Zaupaj mi, kdo ti je prišepnil, da se tako odzivaj na “levičarske štose” in kdo ta tako straši z levičarji ? Sam se na podeželju bolj bojim desničarjev, ki so že v preteklosti naredili ogromno škode in jo delajo tudi dandanes. Mar živiva na tako različnih podeželjih, da tako različno vidiva stvari ?
Pa lep pozdrav iz onega drugega in tudi malce levičarskega podeželja!
Ah Klemen… tudi meni je lepo na podeželju
pa sem levičarki sralec
kaj zdaj? polpismen sem od JLA (cirilica mi je bila tuja znanost)
Tvoje podeželje je tudi moje in lepo bi bilo, ko bi skupaj prijela za štiharico in pogledala kaj imaš pametnega za povedati, kaj jaz in kaj še kdo drug…