Slovenija je dovolj stabilna in razvita država, da nam ni treba skrbeti za njeno preživetje. Skrbeti pa bi nas morala prihodnost po izhodu iz krize. Zato je danes ključno vprašanje ali smo storili dovolj, da iz krize ne bi odšli utrujeni, ohromljeni in nesposobni za konkurenčni spopad. Prihodnost po krizi bo namreč pripadla tistim, ki bodo krizo izkoristili za to, da pripravijo svoje družbe in gospodarstva k večji odzivnosti na nova pravile konkurence, ki se pravkar oblikujejo v svetu.

Da bi si Slovenija izborila svoje mesto v post krizni prihodnosti, bi morala takoj stopiti na pot družbe znanja. Čeprav že dolgo vemo, da je znanje edina prava konkurenčna prednost, smo s prehodom iz industrijske družbe v družbo znanja dolgo odlašali. Sedaj, ko se v krizi industrijska družba sesuva sama vase, postaja razvojna politika v smeri družbe znanja neizbežna nujnost. Brez usmerjene politike znanja Slovenija ne bo postala družba 3Pjev: produktivna, pametna in prijazna.

Izpetost dosedanjih razvojnih politik

Dosedanje razvojne strategije so vključevale preveč dobrih idej, vsem pa je manjkala jasna osredotočenost na cilje. Rezultat širokih, raznovrstnih in nekoherentnih idej pa je bila razvojna politika, ki ni imela enega obraza, pač pa je skušala dati vsakemu nekaj. Državni denar je tako odtekal v obliki bolj ali manj dobro prikritih subvencij izbranim podjetjem in zavodom brez pravega razvojnega preskoka. Ker se država ni zavezala k jasni politiki, ni znala opredeliti jasnih pričakovanj glede rezultatov. Zato se v vrhu politike še danes govori o razvojnem dialogu, ko pa bi že nekaj let morali izvajati razvojno politiko na podlagi razvojnega soglasja.

V mandatu Janšine vlade so v odsotnosti boljših idej na površje priplavale neoklasične zamisli o spontanosti ekonomskega razvoja, ki od države noče vizije temveč zgolj davčne olajšave. Katastrofa, ki so jo te ideje in politike pustile za seboj, je danes očitna. Najpremožnejši so si znižali davčno breme, nekonkurenčna, delovno intenzivna in nizko produktivna industrija je z nižjim davčnim bremenom odložila nujno potrebno prestrukturiranje, država pa je pridelala veliko proračunsko luknjo. Tako smo danes, ko ni denarja ne v bankah ne v državni blagajni, prisiljeni nositi visoke človeške stroške zapiranja tovarn, medtem ko tisti, ki so z davčno reformo prihranili velike zneske, tega denarja niso pripravljeni investirati v gospodarstvo.

Zato Slovenija ne more več naprej z vzdrževanjem satausa quo. V zaostrenih gospodarskih razmerah je končno postalo jasno, da podaljševanje dosedanjega stanja vodi naravnost v gospodarski polom in politično destabilizacijo. Zato je toliko bolj jasno, da Slovenija potrebuje nov razvojni zagon. Če želimo ohraniti svoj model socialne države, je vizija razvoja lahko samo ena in sicer v smeri družbe znanja.

Družba znanja

Družba znanja pomeni družbo višje dodane vrednosti s pomočjo bolj intenzivne uporabe znanja na vsakem koraku: pri upravljanju javnih zadev, v zasebnem sektorju, v zasebnem življenju. Prosperiteta ne more temeljiti na nižji ceni dela in posledično na zmanjševanju socialnih pravic temveč na čim višji ceni dela, ki jo je trg pripravljen priznati. Vemo, da svetovni trg priznava višjo ceno dela tistemu, ki ponuja višjo vrednost, vemo pa tudi, da je vrednost odvisna od znanja vgrajenega v blago in storitve. Če želimo doseči cilj družbe 3Pjev, kjer produktivnost izhaja iz uporabe pameti, prijaznost pa iz socialne države, bomo morali stopiti na pot družbe znanja z dodajanjem vrednosti in boljšim izplenom tako za posameznika kot tudi za državo.

Družbo znanja opredeljujemo kot družbo, kjer se v vseh dejavnostih uporablja večja komponenta znanja. Prehod v družbo znanja pomeni vnašanje in povečevanje količine znanja v vsakem produktu in vsaki storitvi, pa naj gre za preproste, vsakodnevne proizvode ali visoko tehnološke izdelke, za preproste storitve, kjer smo doslej delali samo z rokami, ali pa za kompleksne storitve. Družba znanja pomeni inteligentnejše upravljanje tako v javnem sektorju kot tudi v zasebni sferi.

Politike za prehod v družbo znanja

Proces vnosa znanja v vse sfere dejavnosti temelji na treh temeljih: na visoki ponudbi znanja, na visokem povpraševanju po znanju in na intenzivnejši uporabi znanja.

Politike, ki spodbujajo ponudbo znanja zadevajo vse institucije, ki sodelujejo pri proizvodnji znanja. Najpomembnejša pri proizvodnji znanja je visokošolska sfera skupaj z inštituti. Politika prejšnje vlade, ki je spodbujala nastajanje praznih visokošolskih centrov in univerz, je bila zgrešena v tem, ker za nastajanje novih univerz ni poiskala dodatnih sredstev, temveč je zgolj prerazporejala obstoječa sredstva iz dobrih univerz na nove. V družbi znanja potrebujemo elitne izobraževalne institucije, ki bodo zagotavljale koncentracijo talenta in sredstev za razvoj znanosti in tehnologije, hkrati pa bo ustvarjala kvalitetno kadrovsko osnovo za polnjenje novih univerz s kvalitetnimi profesorji. Znanje lahko nastaja zgolj v odprtih sistemih, zato bo politika morala upoštevati pretok in vključevanje tujega znanja prek integracije Slovencev na tujih institucijah in tujcev v naše. Novo znanje nastaja tudi v podjetjih, kar je bilo doslej prezrto. Nove politike bodo spodbudile nove oblike sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem kot tudi med samimi konkurenti, s ciljem ustvarjanja zadostnih presežkov znanja za svoj tehnološki razvoj. Podjetja, ki so se doslej zanašala na proizvodnjo znanja zunaj svojih zidov bodo spodbujena k intenzivnejšem razvoju lastnega znanja, saj je le lastno znanje vir konkurenčnih prednosti.

Politike, ki spodbujajo povpraševanje po znanju predvidevajo bolj ambiciozno podjetniško sfero. Prelivanje sredstev iz proračuna v podjetniške projekte dvomljive kvalitete prek številnih razdrobljenih razpisov ne more biti produktivno, saj ni usmerjeno k povpraševanju po znanju. Politika, ki spodbuja družbo znanja, mora biti zelo jasno usmerjena v podporo razvojnih projektov tistih podjetij, ki lahko dokažejo svoj inovacijski potencial in trend naraščanja dodane vrednosti. Pri tem morajo šteti predvsem rezultati merjeni tako v številu inovacij kot tudi v dodani vrednosti ter plačah zaposlenih.

Politike, ki spodbujajo uporabo znanja, so izrazito horizontalne in vključujejo tako javni kot zasebni sektor. Uporaba znanja pomeni obsedeno uvajanje inovacij ne le pri razvoju produktov in storitev, temveč v veliki meri tudi v upravljanje procesov v javnem in zasebnem sektorju. Inovacijska politika mora zajeti ne le tehnološke temveč tudi upravljalske procese, kot so vodenje razvoja, vzpostavljanje kontrolnih mehanizmov, upravljanje kvalitete, razvoj človeškega kapitala, trženja in odnosa do strank. Politike za uporabo znanja morajo še posebno težo dati javnemu sektorju, ki ima pri uvajanju inovacij ogromno neizkoriščenih priložnosti na vseh področjih od zdravstva, šolstva, pravosodja, do javne uprave in javnih podjetij na področju infrastrukture in energetike.

Politika rezultatov

Implementacija politik družbe znanja bo sama predstavljala velik izziv. Politike same bodo morale postati bolj pragmatične in usmerjene k jasno definiranim rezultatom. Politiko spodbud morajo spremljati neizprosne zahteve po merljivih rezultatih. Šele ko bo država povsem jasna glede rezultatov, ki jih želi doseči, in ko bo odločno uveljavila zahtevo, da za svoj vložek zahteva donos, šele potem bodo politike imele učinek. Hkrati pa bo potrebno spremeniti način izvajanja politik s poudarkom na večji integraciji in sodelovanju. Dosedanjo razdrobljenost politik po pristojnih ministrstvih bo morala zamenjati visoka integracija politik med samimi ministrstvi. Za to je potrebna nova kultura sodelovanja in železna disciplina prevzemanja odgovornosti za rezultate. Izvajanje razvojne politike je danes razpršeno med agencijami in uradi, ki vsak zase gospodari z dodeljenimi sredstvi. Za prehod v družbo znanja bo potrebna veliko višja stopnja integracije in sodelovanja, da bo razvojna politika izvajana koherentno in učinkovito. To pa bo zahtevalo vnos novega znanja in inovacij v samo upravljanje vladnih služb in organov.

Zakaj je zdaj pravi čas?

»Škoda bi bilo, da bi resna kriza šla v nič« je znameniti citat šefa Obaminega kabineta. Ni namreč naključje, da so države kot so Finska in Južna Koreja za uveljavitev novih razvojnih politik za prehod v družbo znanja izrabile prav hudo finančno krizo: prva v letu 1992 z zlomom skandinavskih bank in druga v letu 1998 z znano finančno azijsko krizo. Kriza namreč zamaje status quo, zmanjša moč tradicionalnih lobijev in uniči številna podjetja, ki se znajdejo na robu konkurenčnosti. To pa naredi prostor novim akterjem in novim politikam, ki sicer ne bi imele možnosti zaradi ustaljene strukture moči. Zato je prav kriza ne le priložnost temveč edina priložnost, da pride do resnih strukturnih premikov v gospodarstvu in družbi.

Da ne bi šla resna kriza v nič bo potrebno pohiteti. Akcijski načrt implementacije politik družbe znanja bomo pripravili do konca januarja 2010.

Pot v družbo znanja je bila dolgo odlagana in nikoli uresničena predvsem zato, ker predstavlja tako velik upravljavski in politični zalogaj. Nobena politična sila doslej ni želela prevzeti odgovornosti za tako kompleksen projekt predvsem zaradi tveganj, ki jih tak projekt nosi s seboj. Zares Nova politika s tem ne bi smel imeti problema. Zares je nastal v času najvišjega političnega tveganja z obljubo nove razvojne paradigme. Čas nam ponuja izziv, ki ga ne moremo zavrniti.

(Programska izjava je bila sprejeta na 4. konvenciji, 21. novembra 2009.)

12 x komentirano

• 1.  stane pravi :
  18. november 2009 ob 8:41    

  “Slovenija je dovolj stabilna in razvita država, da nam ni treba skrbeti za njeno preživetje.”

  Ta uvodni stavek je v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem in če bo stranka s takimi pridigami nastopila na volitvah, ji ni pomoči.

  “Čas nam ponuja izziv, ki ga ne moremo zavrniti.”

  Tudi zaključek je tak, kot da bi bila uvodna trditev resnična.

  S takšnim programom bodo zadovoljni samo nasprotniki in 1% volivcev, ki živijo v oblakih z anonimnim avtorjem te izjave vred.

  Urednik, zakaj objavljaš tako pomemben tekst brez podpisa predlagatelja?

• 2.  Bogdan B pravi :
  18. november 2009 ob 11:39    

  @stane
  Dokumenti, ki se bodo obravnavali na konvenciji niso blogi, da bi imeli svojega podpisnika. Vsi predlogi dokumentov za konvencijo (tudi poslovnik in predlog sprememb statuta) so bili sprejeti na svetu stranke in edini, ki bi se lahko podpisal pod njih je svet stranke. Največ dela pri pripravi programske izjave o družbi znanja pa je opravil dr. Andrej Rus, pri tisti o ekonomski demokraciji pa jaz. Kar ne pomeni, da sva njena avtorja.

  Upam, da boš svoje mnenje o obeh programskih izjavah predstavil na konvenciji. V razpravi, ki bo zagotovo živahna, bomo ugotovili ali si zaslužita podporo in morda tudi kakšno spremembo.

  Sam bom zagotovo podprl, da se obravnava tudi tvoja programska izjava o delnici države, če jo boš le predložil. Če seveda to ne bo le en stavek, kot si to na tej spletni strani že predlagal. V dvorani bo veliko ljudi, ki o delnici države vedo premalo, da bi lahko glasovali o izjavi, ki v enem stavku opravi opravi s tem kompleksnim vprašanjem.

• 3.  Erik K. pravi :
  18. november 2009 ob 12:02    

  Končno nek politični statement stranke, ki lahko spet pomeni premik na bolje! Povzetek stanja in predlog zgodbe za naprej stojita tako, kot morata – seveda pa je potrebne za to veliko energije. Človeške, politične, v vsakem primeru pa POZITIVNE! Podpiram ta predlog in tudi tistega drugega. Tak predlog je povsem in v celoti v duhu Zaresa. Všeč mi je strategija 3P!!!

• 4.  stane pravi :
  18. november 2009 ob 20:50    

  Bogdan, vajinima izjavama, za kateri praviš, da ju je mimogrede posvojil tudi svet stranke, kot spisku želja ne manjka nič.
  Komu danes ne zvenita lepo slogana ekonomska demokracija in družba znanja.
  Kot je bilo lepo slišati tudi slogan samoodpovedovanje.
  Toda, eno so želje, drugo pa je, na katerem teoretičnem temelju, ki ga bodo vsi državljani razumeli enako, so te želje tudi praktično uresničljive.
  In ta temelj je delnica države, ki pravi, da je država v enaki in neprenosljivi lasti vseh državljank in državljanov in da imajo na tej osnovi pravico enakopravno upravljati to skupno podjetje in si deliti del dobička.
  Po tekmi vama bom predlagal dodatek k vajinima izjavama in če ju bosta sprejela, v redu, če ne pač ne.
  V svojen rodnem mestu pa vama ne mislim delati preglavic na konvenciji.
  Skoraj je padel gol;)

• 5.  stane pravi :
  18. november 2009 ob 22:39    
  
  Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
  
  
• 6.  stane pravi :
  18. november 2009 ob 23:17    
  
  Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
  
  
• 7.  Emilijan pravi :
  18. november 2009 ob 23:58    
  
  Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
  
  
• 8.  stane pravi :
  19. november 2009 ob 9:55    

  “Emilijan pravi:
  Objava: Nova politika za prehod v Družbo znanja
  18. november 2009 ob 23:58

  Stane, zakaj-o-zakaj, prav povsod, te vaše … ? Hkrati pa nimate poguma zadeve dati na preizkus na konvenciji? Bi imeli v tem primeru mordi preglavice vi ker bi videli, kako nična, je podpora vaši skromni teoriji?”

  Emilijan, delnica države je enkrat že bila sprejeta na konvenciji, na kongresu stranke Demoratov Slovenije pred parlamentarnimi volitvami leta 2000.
  Pa se je našel stric iz ozadja, ki je sklep kongresa, brez soglasja kongresnikov, seveda, umaknil iz volilnega programa.
  Vidiš, tako je s temi kongresi in konvencijami.
  Ne veljajo nič, če jih ne predlagata močan predsednik stranke in celotno vodstvo.
  Predsednik in Svet stranke Zares sta se odločila predlagati na konvenciji to, kar pač predlagata in meni niti na kraj pameti ne pade, da bi jaz konvenciji predlagal alternativo.
  Če se njim, ki so profesionalci in jim je to služba, ne zdi primerno delnice države vključiti v svoji programski izjavi, ker smatrajo, da bi jim to škodilo, zakaj bi potem naj jaz članstvo prepričeval, naj sprejmejo DD kot samostojno izjavo.
  Če bi bila namreč sprejeta, bi to ne pomenilo ničesar drugega, kot nezaupnica vodstvu stranke.
  Za kaj takega pa nimam nobenega motiva, niti potrebe.
  Vsi so odrasli in vedo, kaj delajo.

• 9.  otmar kovač pravi :
  19. november 2009 ob 22:40    

  Čudovito napisano, velikokrat slišano, a Zares je potrebno preiti na dejanja…
  Postavlja se večno vprašanje, ali mislimo resno? Bojim se da je lahko takšen govor stalnica vseh prihodnjih konvencij.
  Se pa resno sprašujem, koliko spremeb je sploh sposobna narediti ta država, če ni sposobna sprožiti širšega, pravega in ne le navideznega dialoga z civilno družbo, in če je moja, tvoja, naša ali njena usoda vedno v rokah enih in istih čarodejev, ki se skrivajo po pisarnah državne uprave… Nekateri že desetletja nenehno eksperimentirajo z ustvarjanjem družbe znanja, svobodnih kulturnih prostorov, ustvarjajo socialno državo namesto da bi poiskali pot do države blaginje….pa slednje še vedno nimamo in jo realno tudi ne pričakujemo…no mogoče imamo le trdi neoliberalni kapitalizem, v skrajni a prikriti konzervativni družbi. Ne verjamem, da lahko vedno en in isti pristop spreminja državo in ki nam ga dejansko ponujajo eni in isti ljudje, pripomore v reševanju v izjavi nakazanih problemov. V tej državi pač potrebujemo malo več svežega zraka…zato bo moral Zares začeti poslušat in iskati rešitve širše…ni vse v pedigreju posameznika, tako kot ni vse zdravi kmečki logiki g. Jerovška…in ko poslušaš moraš tudi prisluhniti in poskušati rešiti problem…

  p.s. stane, prosim če se me usmiliš z delnico in dividendo države, pa brez zamere in lp

• 10.  stane pravi :
  20. november 2009 ob 6:35    

  Otmar, tvoja logika, ki ti pravi, da so zanič ljudje, ne pa sistem nikogaršnje države, si ne zasluži nikakršnega usmiljenja.
  Ti se strinjaš s pravljicami, misliš samo, da jih ne pripovedujejo pravi pravljičarji in da jih je potrebno zamenjati.
  Ponujaš staro pravljico o državi blaginje, ki jo je lansiral že Janša, financiral pa Bajuk z najemanjem kreditov in Pahor in Križanič jo kanita nadaljevati do bridkega konca.
  Pospravi najprej po svojem podstrešju, potem se pa postavi v vrsto čakajočih na usmiljenje pred kotlom srbskega pasulja socialne države.
  Ne usmiljenja, zaslužiš si Gregorjevo klofuto iz Daretovega spota. http://www.youtube.com/watch?v=1cfZi07GZDo
  Lahko mi tudi zameriš, mi je popolnoma vseeno.

• 11.  otmar kovač pravi :
  20. november 2009 ob 9:49    

  Stane znaš biti pikr in zajedljiv, mogoče bi moral večkrat uporabiti zdravo sol ali pa kupiti kakšen produkt Mr. Džirla…Zanimivo… Na žalost pač nekateri ne častimo kapitalizma oblike, tudi v obliki, ki nam jo predstavljaš, pa ni s tvojimi poskusi nič narobe – le ti so to, kar potrebujemo, pluralno družbo, 1000-ih misli in idej… Nedvomno pa si sam najverjetneje tudi zgled socialnega podjetništva… Demagoško sprevračaš moje misli, saj v nobenem trenutku ne mečem posameznika na smetišče, vendar le opozarjam na nujnost reševanja problemv tudi in predvsem z širšim dialogom, ko vpliva na sprejem nekega akta več ljudi, ko se le ta piše, pripravlja v krogu…umikanja od sistema ponujenih končnih rešitev…brez vpliva zainteresirane javnosti…
  O državi blaginje na tvojo žalost pač nisem slišal od Janše ne Bajuka… moje dojemanje družbe ni omejeno na poslušanje slovenskih politikov…
  Na mojem podstrešju je pospravljeno, svoj pasulje pa ne solim z tvojo zdravo soljo, zato ni potrebe biti tako zajedljiv, saj veš…sem odprtega duha in rad prisluhnem…tudi izrazitim egocentrikom…
  Dragi moj Korošec, nič ti ne morem zameriti, zakaj le? Me pa skrbi, da ti je vseeno…slutim logiko “če nisi z mano, si proti meni”…”če nisi mojega mnenja, nisi na mojem nivoju”… to pa bi bilo škoda, za vse nas…

  grem delat…pa, pa

• 12.  stane pravi :
  20. november 2009 ob 11:23    

  Otmar, nisem take narave, da bi nastavljal obe lici, da bi me lahko klofutal vsak, ki se mu zdi, da si to lahko privošči.
  Vrnem na prvo žogo, pa če bi se za nickom skrival sam papež.
  Za tem, kar sem napisal v knjigi Zdrava Sol, stojim.
  Ti si nisi vzel niti toliko časa, da bi ugotovil, da si s knjigo ne moreš soliti pasulja, lahko pa si pamet, zato je moj odgovor bil še preblag.
  Vsaj to si preberi

  http://zdravasol.si/picture_library/DELNICA-DRZAVE.png