Vito Rožej
Življenjepis
Rojen sem 9. maja 1974 v Ljubljani. Odraščal sem v Kranju. Po maturi na tamkajšnji gimnaziji sem na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral filozofijo in sociologijo. Ob študiju sem delal kot novinar, napovedovalec in odgovorni urednik na radiju Študent, nekaj časa pa tudi na Valu 202 in Tv Slovenija. Pozneje me je življenjska pot zanesla v igralske in predvsem lutkarske vode. Največ vlog sem ustvaril v Gledališču Glej in Cankarjevem domu, najbolj poznani pa sta bržčas moji vlogi v televizijski nanizanki TV Dober dan in v otroški lutkovni seriji Zajček Bine. Kot študent sem bil dejaven tudi v ŠOU Ljubljana (mednarodno sodelovanje) ter v Zvezi študentskih klubov Slovenije (podpredsednik). Že drugi mandat sem predsednik KUD-a France Prešeren iz ljubljanskega Trnovega (organizator mednarodnega festivala Trnfest), kamor me je zvabilo improvizacijsko gledališče, dvakrat pa sem bil (na neodvisni listi Mladi za Kranj) izvoljen tudi za svetnika Mestne občine Kranj. V državno politiko sem aktivno stopil kot podpredsednik stranke Aktivna Slovenija, ki se je leta 2008 pridružila Zaresu. V preteklem mandatu sem opravljal funkcijo nadomestnega poslanca v Državnem zboru, od lani dalje sem predsednik našega programskega odbora za varnost in svoboščine ter tudi lokalnega ljubljanskega odbora naše stranke. Z družino (partnerko, 4 in 3-letnima sinovoma ter 1-letno hčerko) živim v ljubljanskih Mostah.
Zakaj kandidiram?
Že na naših zadnjih rednih volitvah, ki jih je razglasila konvencija v Mariboru sem kandidiral za mesto podpredsednika in tudi tokrat soglašal z mojo evidentirano kandidaturo zato, ker (še vedno) verjamem v to stranko in njen program ter človeški potencial. K realizaciji obeh želim pripomoči po najboljših močeh in zato sprejemam odgovornost. Želim si, da bi z medijskimi izkušnjami in nastopom lahko pripomogel k večji pojavnosti in prepoznavnosti stranke v obdobju, ko bo le-ta v manjši meri kot doslej deležna pozornosti medijev in volilcev. Upam, da mi dosedanje politično in civilnodružbeno delovanje pri tem ne bo škodilo, ampak pomagalo.
Vizija delovanja
Prepričan sem, da program stranke Zares ne potrebuje velikih sprememb, saj je v svojih usmeritvah in rešitvah še vedno moderen, svež ter aktualen in ni bil razlog neuspeha, ki ga je stranka doživela na zadnjih državnozborskih volitvah. Skrb za njegovo udejanjanje, ki je zaznamovala zadnja 3 leta našega delovanja, bi morala v bodoče zamenjati skrb za njegovo prepoznavnost, kar v slovenskem prostoru, kjer se politika mnogo bolj kot programsko dojema osebno, seveda ne bo lahko. V omejenem merilu bo njegovo celostno prezentiranje mogoče le z delovanjem našega evropskega poslanca, kar bo dobra priložnost tudi za preizpraševanje naše programske liberalnosti, zelenosti, ipd… Doma bodo najboljši način za to konkretne teme oz. področja na katerih smo že doslej pokazali iniciativo (okoljska politika, socialno podjetništvo,…) in bodo v delovanju večjih strank obrobna oz. pozabljena. Osebno bi, kot predstavnik mlajše aktivne generacije želel, da stranka nadaljuje začete aktivnosti in odpira teme na področju stanovanjske politike oz. selektivne obdavčitve nepremičnin (glede na rabo). Naši državi, ki je v evropskem vrhu po odstotku lastniških stanovanj ter mladih, ki živijo pri starših, ne bi smelo biti vseeno za to nesorazmerje. Menim, da bo dostopnost stanovanj v bodoče ravno tako pomembna politična tema kot je dostopnost dela danes. Po mojih »izvenparlamentarnih« izkušnjah se velja osredotočiti na inovativnejše oz. radikalnejše rešitve, ki se dotikajo »malih« tem, ki jih odpirajo »veliki«. V tem početju seveda ne bomo edini. Zato ne bo odveč spremljati delovanja malih strank, s katerimi si delimo nekatera programska izhodišča in načela, pa seveda tudi civilne družbe ter morebiti usklajevati določene aktivnosti, predvsem pri že začetih projektih (TEŠ 6, Družinski zakonik,…), pa tudi pri letošnjih predsedniških volitvah. Za ugibanja o kakršnem koli tesnejšem sodelovanju oz. političnem združevanju, je v trenutni situaciji prezgodaj, saj stvari niso odvisne le od nas, prva res velika preizkusa pa nas čakata v letu 2014, ko bodo potekale evropske in lokalne volitve. Novo vodstvo, ki bo po volitvah vodilo našo stranko, jo bo prevzelo na »nadomestnih« volitvah. Po polovičnem mandatu, po letu in pol, bo pravi čas za dokončne odločitve o nadaljni poti. Da pa bodo te sploh možne, je potrebno ohraniti lokalno mrežo članstva in večjo pozornost kot doslej nameniti našim predstavnikom v občinskih svetih. Stranka, razbremenjena odgovornosti ne le za vodenje, ampak tudi za soupravljanje države bi lahko in bi tudi morala vse izkušnje in energijo usmeriti v podporo čimboljšemu delovanju njenih lokalnih predstavnikov. Nedoslednosti, anomalij in primankljajev demokratičnega delovanja, ki škodijo javnemu interesu ni na lokalnem nivoju nič manj, kot na državnem, torej so velike tudi možnosti za preboj dobrih idej. Pa ne le v predstavniških telesih, tudi v civilni družbi, od koder iniciativa za naše politično delovanje pravzaprav prihaja…