Z zelenimi javnimi naročili tudi do prihrankov
Skupina opozicijskih poslancev (Cveta Zalokar – Oražem iz PS Zares, Dušan Kumer iz SD, Aleš Gulič iz LDS) je na pobudo nevladnega društva Planet Zemlja in ob strokovni pomoči stranke ZARES – nova politika v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o omejevanju porabe goriv in emisij toplogrednih plinov za kupljena in najeta osebna motorna vozila državnih organov, lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov, javnih agencij in drugih pravnih oseb, ki so naročniki po predpisih o javnih naročilih.
Predlagani zakon sodi na področje t. im. zelenih javnih naročil. Ta so opredeljena kot ena od strateških usmeritev v Evrospki uniji, pri čemer so pravni okviri za okolju prijazno naročanje v EU določeni že od leta 2004. To v praksi pomeni mnogo več kot denimo zgolj nakup recikliranega pisarniškega papirja. Gre namreč za aktivno vključevanje porabnikov javnih sredstev na tržišče s tem, da se s primernim nakupom oziroma najemom zmanjša negativni vpliv na okolje – torej gre za ekološko, trajnostno in okolju prijazno javno naročanje. Pri tem naročnik v javno naročilo vključi okoljske kriterije in z izbiro najboljšega ponudnika zmanjša obremenjevanje okolja. Področje, kjer se to lahko realizira, je široko: od javnega prevoza pa vse do nakupa zdrave hrane. Javni sektor predstavlja velikega in pomembnega naročnika, obenem pa seveda daje tudi zgled in vpliva na trajnostne vedenjske vzorce vseh državljanov. Predlagatelji smo se z zakonskim predlogom lotili segmenta nakupa in najema avtomobilov. Zakaj?
Svet je soočen s podnebnimi spremembami, h katerim v veliki meri prispevajo zlasti izpusti toplogrednih plinov. Pri tem je eden ključnih onesnaževalcev promet. Omenjeno problematiko je naša država uvrstila tudi med prioritete v programu predsedovanja EU, žal pa sama ni prav dober zgled na področju zmanjševanja emisij CO2 in s tem povezanega spodbujanja širše uporabe vozil, ki čim manj obremenjujejo okolje.
V tem sklopu pomenijo velik potencial tudi vozila, katerih kupci ali najemniki so uporabniki javnih sredstev, od države, skladov, agencij javnih zavodov, občin…
Osnovni namen predlaganega zakona o omejevanju porabe goriv in emisij toplogrednih plinov za kupljena in najeta osebna motorna vozila je nadgraditi veljavni Zakon o javnih naročilih tako, da bi porabniki javnih sredstev dobili zakonsko določene okvire o tehničnih navodilih za pripravo javnih naročil, ki bi omogočali in spodbujali nakup takšnih avtomobilov, ki med primerljivimi manj onesnažujejo okolje. Prepričani smo, da deklarativnost in dobri nameni niso dovolj (slaba praksa), pač pa je potrebno narediti zakonski okvir, ki bo zajel vse zavezance in tudi dejansko omogočil prednostni nakup takšnih vozil, tako da ne bo odločilni kriterij le cena. Pri tem predlagani zakon upošteva vsa dosedanja določila Zakona o javnih naročilih in ne omejuje naročnikov pri kakovosti, ceni in prestižnosti vozil.
Seveda pa je pomemben cilj tudi za nekaj sto ton letno zmanjšati emisije CO2. Po besedah okoljske aktivistke društva Planeta zemlje Jadranke Juras bi lahko z izbiro vozil, ki manj onesnažujejo, letno “poslali v zrak” okoli 500 ton CO2 manj.
Predlog zakona o omejevanju porabe goriv in emisij toplogrednih plinov za kupljena in najeta osebna motorna vozila državnih organov, lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov, javnih agencij in drugih pravnih oseb, ki so naročniki po predpisih o javnih naročilih, določa, da morajo naročniki že pri pripravi razpisne dokumentacije in navajanju tehnične specifikacije pri kriterijih določiti za posamezne razrede vozil mejne vrednosti pri porabi goriva in emisij toplogrednih plinov, ki jih navaja zakon. Pri tem se upoštevajo standardi, ki v zvezi s tem veljajo v EU pri navajanju omenjenih podatkov. Predlagatelji zakona smo upoštevali, da morajo kriteriji omogočiti, da se lahko prijavijo najmanj trije različni proizvajalci ter se tako omogoči konkurenčnost ponudnikov.
Pomembno je tudi, da se v javnem naročilu vnaprej ne more določiti vrsta goriva, kar pomeni, da se bodo ponudniki sami odločali, s kakšnimi vozili bodo konkurirali (hibridna, dizel), dolgoročno pa bo odprta tudi možnost takojšnjega vključevanja vozil, ki jih pričakujemo na tržišču – npr. vozila s pogonom na vodik, elektriko, stisnjen zrak.
Okoljski kriteriji – torej emisije CO2, kombinirana poraba goriva in odstotek razgradljivosti materialov, vgrajenih v motorno vozilo, morajo pri tem predstavljati in torej vplivati na najmanj 30 odstotkov končne ocene pri izbiri.
Posebne ugodnosti zakon prinaša tudi v primeru vgrajenih filtrov prašnih delcev pri vozilih na dizelsko gorivo ali predelava na plin, ki tudi omogoča zmanjšanje obremenjevanja okolja s trdimi delci ter ponudbo vozila, ki ne uporablja fosilnih goriv in ne povzroča emisij CO2.
Predlagatelji pričakujemo, da bo predlagani zakon podprla večina poslank in poslancev, saj pomeni pomemben prispevek k čistejšemu okolju, dober zgled države, nenazadnje pa – zaradi prednostne izbire vozil, ki potrošijo manj goriva, tudi prihranek v proračunu in pri porabi javnih sredstev.
Ups, grdo. Matematiki za takšnim odločanjem rečemo optimizacija po več kriterijih hkrati (multiple criteria optimization). Področje je še bolj razvpito od statistike, kjer sta seveda obe razvpiti zaradi možnih enostavnih goljufij.
Kriteriji pri avtu so npr. cena, varnost, udobje, poraba. Iz zgornjega opisa našega zakona je razvidno le, da bodo ekološki kriteriji dobili utež vsaj 30%. Recimo, da se javna služba odloča med največjim, najudobnejšim potratnim Mercedesom s porabo recimo 14 l/100 km in Toyoto Prius s porabo recimo 7 l/100 km. “Pametno” sestavimo eko del točkovnika: točke za ekologijo so 30-poraba. Mercedes tako dobi 30-14=16 točk, Prius pa 30-7=23 točk. Tako ta potratni Mercedes izgubi le 7% (kar je daleč od 30%). Še nekaj točk izgubi pri ceni (ne preveč, če “pametno” nastavimo lestvico) in vse skupaj z lahkoto nadoknadi pri tehničnih karakteristikah in udobju…
Torej ne zadošča, da je zakon preprosto napisan in vsakomur razumljiv. Mora biti tudi zelo jasen v tehničnih podrobnostih. Nikakor ne zadošča, da se skličete na nekakšne evropske prakse. Kdo pa mislite, da bo po občinah študiral, kakšne so evropske prakse. Ko bo treba sestaviti točkovnik, bo zavladala panika. Kako sestaviti točkovnik, da bo računsko sodišče in podobni zadovoljni? Nato pa bodo spacali nekaj, kaj bo favoriziralo njihovega kandidata.
Moje mnenje je torej takšno: Naj bo zakon enostaven. Naj pa predvidi tudi podzakonski akt, ki bo čimbolj natančno za vse variante nakupov specifiziral, koliko točk dobi kakšno vozilo. (Ta podzakonski akt bi seveda bilo treba posodabljati skupaj s tehničnim napredkom vseh vozil in novimi višjimi evropskimi eko standardi za vozila.) Idealaen podzakonski akt bi izgledal kot Excelova preglednica s kriteriji in pri vsakem še ocenjevalno lestvico. Ocene pa naj bi bile skoraj toliko neodvisne kot za isti izdelek na maturi od dveh različnih učiteljev. Sem zatežil?
Lepo je videti in šlišati, da predstavniki različnih političnih strank in nevladno društvo sinrgično delujejo v isto smer pri ureditvi pomembnega proglema varčevanja porabe goriv in varovanja okolja s skupnim predlogom zakona o omejevanju porabe goriv in emisij toplogrednih plinov za kupljena in najeta osebna motorna vozila državnih organov, lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov, javnih agencij in drugih pravnih oseb, ki so naročniki po predpisih o javnih naročilih,
v naše skupno dobro.
Zares veje duh, ZARES – nove politike.
@Igor, nemogoče je odgovoriti na tvoje zahtevno matematično pisanje
Obljubim, da jutri dodatno objavimo še celotno besedilo zakona, morda pa vsebuje tudi kaj od tvojih predlogov. Če ne, jih je mogoče upoštevati v obliki amandmajev v zakonodajnem postopku, čeprav je spet malo verjetno, da bo dobil dovolj glasov, saj nas koalicija po navadi preglasuje in zavrne zakone 
Čestitke skupini poslancev in nevladnemu društvu Planet na tem predlogu Zakona. Obenem bi vas dregnil tudi ob dejstvo, da javni uslužbenci ki potujejo z letali po svetu na razna srečanja, konference itd, podobno uničujejo bivalno in naravno okolje. Od tod štartajte neko pobudo za vpeljavo oz. posodobitev takih srečanj na državni ravni v obliki e-video konferenc. Ljudem sploh ne bo potrebno vozilo in se bo še dodatno znižal izpust CO2.
lpe pozdrav
Kost za glodanje: razmišljanje kontroverznega Freemana Dysona o naši biotehniški prihodnosti
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rplayer&op=pop&id=rp3775
@JelenaAl: morda je Igorjevo pisanje na prvi pogled zahtevno, vendar upravičeno opozarja na preprosto dejstvo, da so akti mnogokrat težko sledljivi v izvedbenem smislu (prikrite dvoumnosti) in da so simulacije njihovega učinka pomanjkljive. Pridružijem se Igorju, da bi potek izvedbe marsikaterega akta z vsemi robnimi pogoji predhodno morali narisati (preprost diagram poteka zadošča)in v primeru večparametrskih finančnih učinkov tudi izvesti simulacijo v preprosti preglednici. V imenu možnih stranskih učinkov optimizacije po več kriterijih hkrati
Hvala za podporo.
Obenem pa bi rad omilil moj prejšnji komentar, da ne bi bil narobe razumljen. Zakon je nedvoumno pozitiven korak. S tem da dodamo 30% točk za ekološkost javnega naročila, nikakor ne moremo poslabšati izbire. Če bi med dvemi variantami “po starem” (brez teh 30% točk) zmagala bolj ekološka varianta, bo zmagala tudi po novem – po dodatku točk za ekološkost. (Tudi s “kreativno” optimizacijo po več kriterijih hkrati ne more po vseh kriterijih dominirana varianta premagati dominantne.)
Moj point je, da dodatne točke za ekološkost omogočajo dobronamernemu javnemu porabniku denarja, ki mu je osebno vseeno, kaj bo izbrano, da ob striktnem spoštovanju zakonodaje izboljša svojo odločitev. Ekološkost je brez dvoma v javnem interesu.
Problem nastopi le, če ima odločevalec osebne preference in se gre “kreativno” optimizacijo. V tem primeru (brez dodatnih obveznih navodil glede ocenjevalne skale) brez težav izigra ta zakon in se odloči enako, kot bi, če ta zakon ne bo še sprejet.
Prav tako nastopi problem, če odločevalec ne razume namena zakona in se ves nesrečen muči, kako neki naj nastavi ocenjevalno skalo, da si ne nakoplje revizorjev.
Bravo za Cveto in Jadranko!
Takšen predlog Zakona zelo ,zelo pozdravljam.
Dober zgled države in njihovih ministerstev bi lahko bil že v preteklosti.Poglejte pri nas na Celjskem pride okoljski minister in njegovi sekretarji na otvoritev okoljske naložbe podprte z Eu-sredstvi z najboljšo Audijevo-mrcino z šoferjem,ampak sekretarji pa še posebej s svojim avtom.Na enem mestu nam pokažejo skupaj z policijskimi novimi WOLKSWAGEN TUAREGI ves svoj razkoš!!
In zakaj se nebi kupovali tisti avtomobili,ki se proizvajajo v Sloveniji(npr.Renault).
ZELENA JAVNA NAROČILA so možna vsepovsod-na vseh sektorjih.
varčevat je možno tudi pri dobavi papirja,papirne konfekcije,bolnišničnega materiala,nabava hrane,….
Pobuda je z vaše strani dobra in upam ,da boste vztrajali.
lep dan iz Celja
ANTON CIZEJ- ekolog prehrane
Seveda podpiram ta predlog in predlagam, da se tudi s spodbujanjem nepovratnih sredstev za izvedbo investicijskih ukrepov v gospodinjstvih, subvencionira izrabo obnovljivih virov (energija sonca,,biomase, voda,geotermalna energija,…itd)za ogrevanje in hlajenje bivalnih prostorov. Subvencije naj bi se povečevale, ne pa zmanjševale, kot se dogaja. Ker se vedno radi primerjamo z Avstrijo, se dajmo še tukaj, saj so oni nekaj svetlobnih let pred nami.
lp Brane
Kako “zeleni” so Vaši projekti?
Stari, pa tudi mlajši “mački” projektnega vodenja ste se pri izvajanju svojih projektov že srečali z velikokrat nebodigatreba razumljenimi pravili javnega naročanja, ki pa se jim žal ni mogoče izogniti. Tako pač je, ko imamo opravka z denarjem davkoplačevalcev. Pa ste vedeli, da lahko tudi z izvajanjem postopkov javnega naročanja prispevate k varovanju okolja in posledično k uresničevanju ciljev okoljske politike EU? Ste se kdaj vprašali, kako “zelena” so Vaša javna naročila? Javna uprava v EU namenja za sprovajanje javnih naročil 16% BDP EU. “Zelenenje” pravil javnega naročanja v EU in nacionalnih ravneh postaja ključni generator zmanjševanja t. i. ne-trajnostnih vzorcev proizvodnje in potrošnje, ter posledično tudi spodbujanja uvajanja novih okoljskih tehnologij na tržišče. In kaj sploh pomeni “zeleno” javno naročanje? “Zeleno” javno naročanje pomeni, da se pri izvedbi postopka naročanja (storitve, dobava, gradbena dela) upoštevajo okoljski dejavniki, npr. naročanje računalnikov, ki porabijo manj energije; angažiranje izvajalcev gradbenih del, ki uporabljajo okolju prijazne materiale,…. Ne boste verjeli, ampak EU se je že v pretekli finančni perspektivi lotila “zelenenja” javnih naročil in namerava svoje aktivnosti na tem področju še okrepiti. Dokaz za to so ne samo projekti, ki jih je podprla v okviru različnih programov (npr. LIFE, Inteligentna energija – Evropa,…), ampak tudi prizadevanja Evropske komisije na področju razvoja skupnih kriterijev javnega naročanja, ki bodo izhajali iz obstoječih evropskih in nacionalnih standardov, kot so Eco-label, Eco-design label, itd.. Nadalje, za potrebe pilotnega uvajanja t.i. “zelenih” javnih naročil so identificirali 10 sektorjev, in sicer: (1) gradbeništvo, (2) prehrana in catering, (3) transport in transportne storitve, (4) energija, (5) pisarniški stroji in računalniki, (6) oblačila, uniforme in ostali tekstil, (7) papir in tiskarske storitve, (8) pohištvo, (9) čistilni proizvodi in storitve ter (10) zdravstvena oprema.
V preteklih letih je bil namreč najpomembnejši indikator izbire najugodnejšega ponudnika ekonomski. Okoljski in socialni dejavniki so bili v postopkih javneg a naročanja redko oz. skorajda nikoli upoštevani. Ne glede na to, ne-ekonomski dejavniki vse bolj pridobivajo na pomenu – predvsem z vidika razvoja koncepta trajnostnega razvoja razumljenega tudi kot “razvoj, ki ne zadovoljuje potreb sedanje generacije “na račun” prihodnjih generacij”. In Vi, boste sledili smernicam “zelenenja” javnih naročil tudi pri Vaših projektih?
Da Vam bo lažje, pojdite na spletno stran Green Public Procurement in si oglejte VSE IN ŠE VEČ o “zelenem” javnem naročanju.
Priporočila EU-projektnih svetovalcev
10 ZAPOVEDI ZA KORISTNIKE EVROPSKIH NEPOVRATNIH SREDSTEV
1. Spoznajte svoj sektor dejavnosti in se temeljito seznanite z globalnim in regionalnim aktualnim stanjem – sodobnostjo tehnološkega razvoja ali po angleško “state of the art”. Poznavanje konkurence in dogajanja v branži so osnovni predpogoj za vstop na trg nepovratnih sredstev. Evropa pospešeno vlaga v projekte inovativne narave, ki prinašajo višjo dodano vrednost.
2. Seznanite se s politikami Evropske unije in Slovenije v svojem sektorju in preverite skladnost sleherne lastne ideje z evropskimi splošnimi in sektorskimi usmeritvami. V evropskih politikah (razl ičnih dokumenti od zelenih in belih knjig, do zakonodaje) so opredeljeni sektorski izzivi, opredeljeni so problemi in trasirane rešitve za njihovo zadovoljitev. Evropa financira z nepovratnimi sredstvi samo rešitve skladne s politikami. Nastajajo kot operativni dokumenti, ki s svojo uresničitvijo bistveno prispevajo k realizaciji ciljev prenovljene Lizbonske strategije, ki bo Evropo pripeljala na čelo globaliziranega sveta. Do ustreznih politik boste dostopali preko povezave tukaj.
3. Bodite idejno kreativni in inovativni. Ko enkrat spoznate evropske usmeritve skozi sektorske politike in dobro poznavate svojo branžo, potem velja razmisliti o temu, na kak način pomagati Evropski uniji pri zadovoljitvi izzivov, zapisanih v evropskih politikah. To je lahko največji bazen idejne kreativnosti, ki pa istočasno temelji na identificiranih potrebah ter naših intelektualnih in tehniških zmožnostih.
4. Spoznajte vire nepovratnih sredstev, ki so vam na voljo za financiranje različnih podjemov in tipov projektov. Delimo jih na decentralizirane in centralizirane vire sredstev. V Sloveniji imamo v letih 2007-2013, kolikor traja evropska finančna perspektiva, iz decentraliziranih virov na voljo cca. 5,2 Mia EUR nepovratnih sredstev. Večina, cca. 4,2 Mia EUR, prihaja s strani dveh Strukturnih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj in evropski socialni sklad) ter Kohezijskega sklada, preostali del pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo. Vendar nikakor ne pozabite na centralizirani del pogače, ki pa je lahko za nas še precej večja. Tukaj pa bomo naleteli na kar ponosno konkurenco, saj se v Evropi tudi najboljša podjetja in institucije ne odrečejo možnostim ugodnejšega financiranja razvojnih podjemov. Naročite pa se tudi na redne tedenske novice, ki vas zastonj obveščajo o vseh aktualnih evropskih in domačih razpisih.
5. Konzervirajte® lastne projektne ideje, pripravite jih na zalogo. Konzerviranje projektnih idej je bilo zasnovano v podjetju ….vsled potreb po hitrem artikuliranju kreativnih idej, zavoljo kratkih razpisnih rokov, za podporo odločanju o izvedljivosti projekta iz vsebinskega in finančnega vidika ter pridobivanju projektnih partnerjev. Kakorkoli že se boste lotili priprave na zalogo, vam predlagamo, da izdelate po lastni predlogi: Idejni osnutek, Terminski načrt in Finančni načrt. Na ta način si boste že v idejni zasnovi vsaj preko palca odgovorili na vsebinska, časovna in finančna vprašanja projekta. Tak pristop vam bo zelo olajšal in skrajšal pripravo konkretne projektne dokumentacije, ko bo razpis objavljen.
6. Prijavite se v iskalne baze projektnih partnerjev in postanite vidni tudi drugim evropskim podjetjem in institucijam, ki za realizacijo določenih projektnih nalog potrebujejo morda prav vas – vašo ekspertizo. V glavnem razpolagajo vsi glavni centralizirani programi s svojimi partnerskimi bazami, največja je v okviru portala Cordis. Evropski projekti so povečini konzorcijski, kar pomeni, da projektne time sestavlja več projektnih partnerjev iz različnih evropskih držav. Pri vrednotenju projektnih prijav je dobro zasnovan projektni konzorij velikega pomena za uspeh projekta.
7. Natančno preberite in izpolnite razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija je ponavadi sestavljena iz administrativno-finančnega dela prijave, vsebinskega dela in prilog. Pripravite si lastno “check listo” in držite se navodil za prijavitelje kot pijanec plota. Pazite na vprašanja in odgovore in jih upoštevajte, saj prinaš ajo veliko uporabnih navodil. Ko se boste že nekaj časa ukvarjali s pridobivanjem nepovratnih sredstev za lastne projekte, boste spoznali, da se vsaka razpisna dokumentacija razlikuje od druge, tipično so si podobne samo tiste, ki spadajo v isti program spodbud, npr. 7. Okvirni program. Spoznali pa boste, da ima vsaka razpisna dokumentacija enake ali podobne vsebinske sklope. Tipični so: povzetek projekta, namen projekta, cilji projekta, aktivnosti, rezultati, ciljne skupine, finančni načrt, itd. Dokumentacijo pravočasno oddajte!
8. Upravljajte projekt v skladu z načrtom in pogodbo. Samo dlakocepsko upravljanje projekta boobradilo sadove. Kadar vodite konzorcij različnih nacionalnosti, se dnevno soočate z različnimi odnosi do produktivnosti, učinkovitosti, natančnosti, kakovosti in drugih veličin. Prav iz tega razloga je potrebno projektno vodenje čim bolj standardizirati in omogočiti vsem partnerjem ista izhodišča in možnosti. V ta namen je zelo učinkovito uvesti računalniško podprto vodenje projektov, ki nam omogoča pravočasnejše reakcije in olajša tipska projektna opravila kot so sledenje načrtovanim aktivnostim, finančni nadzor nad porabo resursov, komunikacija s projektnimi partnerji, priprava kumulativnih administrativnih in finančnih poročil, itd.
9. Razširjajte projektne rezultate in multiplicirajte učinke. Učinkovito izkoristite delovni sklop, ki ste ga v projektu verjetno poimenovali diseminacija (razširjanje projektnih rezultatov) za promocijo vašega produkta ali storitve, ki ga razvijate s pomočjo evropskih sredstev. V okviru promocije projektnih rezultatov bomo pripravili celostno grafično podobo projekta, postavili spletno stran projekta, izdelali promocijska gradiva in sodelovali na kakem sejmu. Prav tako izkoristimo priložnost za javne predstavitve rezultatov, kar nam bo pomagalo pri bodočih trženjskih aktivnostih.
10. Uči te se iz praktičnih spoznanj (lessons learned). Vsak nadaljni projekt bo lažji, če uporabimo izkušnje iz predhodnjega. Vendar se to ne tiče samo upravljanja projekta, temveč tudi integriranja vsebinskih spoznanj v nove ali nadgrajevalne projekte.
Tole sem vam dodal v mesecu aprilu-2009
lep dan iz Celja, Anton Zvone CIZEJ