Gregor Golobič v Studiu City o “drugi republiki”
Intervju z Gregorjem Golobičem 11. maja ob 21h.
http://www.rtvslo.si/play/studio-city/ava2.34372427/
magnetogramski zapis pogovora z Gregorjem Golobičem
MARCEL ŠTEFANČIČ: Kakšna je razlika med prvo in drugo republiko? Z mano je Gregor Golobič, predsednik Zaresa. Torej, Janez Janša na kongresu SDS: »Zmagali so s pomočjo laži in prevare, vanje so vložili vse svoje potenciale, zato so ostali brez programov in idej, za spopadanje z izzivi gospodarske krize, kar Slovenijo stane vsak dan več kot sto izgubljenih delovnih mest in kdor zmaga s pomočjo prevare, tudi vlada enako …« S tem je mislil vas …
GREGOR GOLOBIČ: Jaz sem pa razumel, da je to njegova biografija. To dobesedno je opis njegovega mandata, njegovega početja, poslanstva, kako je prišel na oblast leta 2004, kaj je s to oblastjo počel, tako da mislim, da je natančna samorefleksija, tako moramo to razumeti.
ŠTEFANČIČ: Torej, Janez Janša najavlja drugo republiko, ki bo sledila tej prvi, v kateri zdaj živimo?
GOLOBIČ: To je običajno, bom rekel, zatekanje v take oddaljene vizionarske projekte, je pogosto znamenje nemoči tistih, ki jih izrekajo, da bi se soočili z realnostjo. Zakaj se on boji soočenja s to realnostjo, ker kaže na to, kaj je, v kakšnem smislu je ta realnost zavožena zaradi početja njegove vlade, njegove stranke v preteklem mandatu in dejansko deset je teh ustavnih sprememb. Že Jambrek, njegov, bom rekel, podpornik, je rekel, da so nekatere privlečene za lase. Ampak, zakaj jih mora biti deset, ker je to deset zapovedi, ker je Janez Janša starozavezni bog brez milosti, so samo sovražniki, naši in njihovi, priklonite se, tu ni dialoga, tu ni partnerstva, to je politika, ne samo politika, to je ena stranka, ki vse najbolje ve, ostali se lahko pripognete, ali pa bomo šli na ulice in neko ljudstvo se bo zgodilo.
In mimogrede, pravi, s prevaro so bile dobljene volitve in istočasno pravi, več referendumov, več ljudske volje. Se pravi, samo tista ljudska volja, samo tisti referendum, tiste volitve, kjer on zmaga, je prava, vse ostalo je diskvalificirano, to poznamo iz zgodovine, to je Janez Janša v najslabši izdaji.
ŠTEFANČIČ: Ampak zakaj ste vsi z levice tako burno reagiralo na teh njegovih deset zapovedi, razen Pahorja?
GOLOBIČ: No, jaz sem v soboto raje kosil travo, kot da bi to komentiral. Mislim, da je vendarle …
ŠTEFANČIČ: … zelo burno komentirali, vsi ste ponoreli …
GOLOBIČ: No, niti slučajno, jaz sem kvalificiral to kot tragikomično, bom rekel, početje SDS-a in Janeza Janše, ki kaže na odsotnost minimalne samorefleksije, vendar pa tisto, kar je grozljivo, je ta prepričanost o nekem poslanstvu, o posedovanju zadnje, edine ultimativne resnice, vemo, kam je to v zgodovini vodilo in če istočasno se izreka, alternativa je, ali boste uklonili se našemu enoumju ali pa bo ulica premagala vas, govoril je eksplicitno o nacionalsocializmu, potem mislim, da je treba zelo odločno temu reči, da je Janez Janša s to idejo, to vizijo, s temi namigi, sam sebe diskvalificira iz ustavnega loka, in to je resno, o tem je treba govoriti, mirno govoriti in povedati, kaj je resnica teh apokaliptičnih izjav človeka, ki je jezdec teme, kot se nekdo nekoč izrazil.
ŠTEFANČIČ: Živimo pa v radikalnih časih, apokaliptičnih časih, živimo, napol apokaliptičnih, za mnoge, ki so ostali brez službe, imajo občutek, da živijo v apokaliptičnih časih, da bo jutri konec sveta oziroma da ga je bilo že včeraj.
GOLOBIČ: In to so časi, ki se ponujajo lažni preroki, ki ponujajo še več apokalipse in mislijo, da se z zmešnjavo rešuje zmešnjavo …
ŠTEFANČIČ: Ampak ta vlada mora ustvariti pogoje, da se taki, bi rekel, preroki lažni ne bodo mogli pojaviti.
GOLOBIČ: Se strinjam, trudimo se.
ŠTEFANČIČ: Gregor Virant je zadnjič napovedal, da na mizi vendarle obstaja tudi možnost, da se Zbor za republiko prelevi v stranko. To bo potemtakem nek Zares z desne…
GOLOBIČ: To bi težko komentiral. Lahko da o tem razmišljajo. To je njihova presoja, bi pa to pomenilo glede na sestavo Zbora za republiko, ki je preprosto, recimo nek razumniški krožek SDS-a, da se bo SDS orientiral dejansko na neko že tako majhno, ampak da bo še znižal nivo intelektualnega mišljenja v svojih vrstah in ga bo izvozil v Zbor za republiko, sam pa bo šel še bolj proti dnu, kjer je.
ŠTEFANČIČ: Kakšna je – če sva imela refleksije, zdaj bova imela malo avtorefleksije – kakšna je razlika med vašo in Janševo protitajkunsko retoriko?
GOLOBIČ: On ima retoriko, jaz nimam retorike.
ŠTEFANČIČ: Zakaj ne sprejmete zakonodaje, ki bi menedžerske odkupe retroaktivno recimo razveljavile, imeli bi bajno ljudsko podporo?
GOLOBIČ: In bi šli po poti desetih ustavnih amandmajev Janeza Janše, ki pravi, bom rekel, ljudska volja je nad ustavo, nad Ustavnim sodiščem… Zakon ne more retroaktivno spremeniti stvari za nazaj, lahko pa sankcionira tisto, kar je zdaj …
ŠTEFANČIČ: Ampak, kje je zakonodaja, ki bi preprečevala verižna in navskrižna lastništva?
GOLOBIČ: Poglejte, pravočasno, ko so se prevzemi začeli dogajati in vi veste, da jih je bila, bom rekel devetdeset procentov v času mandata Janeza Janše, Matej Lahovnik, je predlagal, kot opozicijski poslanec, spremembo zakona o prevzemih, ki bi to navskrižno povezovanje, te prevzeme preprečil. To so zavrnili, grobo, zaradi načrtov, ki so jih imeli, Vizjak, Janša in drugi, in so kasneje, v svoji retoriki, kot pravite, ker so seveda imeli objektivno zvezane roke, zato tudi nič niso poleg retorike proti tem tako imenovanim tajkunom proizvedli, saj so bili njihovi otroci, so potem to retorično spet predlagali, tako da ti zakoni se spreminjajo, tudi glede. Naša poslanska skupina vztraja pri zakonu, ki bo te ekscesne prihodke v etošnjem letu obdavčil. Nekateri pravijo, da je retroaktivno. Mi mislimo, da je ta retroaktivnost dopustna, tudi mnogo ameriških teoretikov, ker v Ameriki gre za podoben primer, vztraja, da je to dopustno, tudi ustavno dopustno. Nimamo nič proti, da bo o tem presojalo ustavno sodišče, naj.
ŠTEFANČIČ: Ok, če stvar malo obrneva. Tajkuni so pravzaprav po drugi strani le dobesedno vzeli frazo »država naj se umakne iz gospodarstva«. Državo so umaknili, s totalno privatizacijo, niso računali, da bo kriza in da bo politiko in državo potrebovali?
GOLOBIČ: To je, bom rekel, neka pravična zgodovinska ironija, da tisti, ki jim je Janez Janša pomagal s podmiznimi kupčijami, ko je razprodajal državno premoženje pod ceno, so v največjih škripcih, ker so najeli velike kredite, v sedanji krizi so njihove delnice nič vredne in kreditov ne morejo vračati in se lomita, tako Istrabenz kot Laško, tisti, ki so bili pa deležni njegove neteme in teh ni bilo malo, so pa, bom rekel, zaradi tega danes na boljšem položaju, to je neka ironija. Sicer pa, ne vem…
ŠTEFANČIČ: Problem je, zdaj vsi, slovenski pravniki, ekonomisti, drug za drugim ponavljajo, da problem niso tajkuni, ampak sistem, ki jih ustvarja in tak sistem imamo. Ste kdaj razmišljali, da bi ta sistem zamenjali, spremenili, zdaj imate to možnost? Kriza je priložnost…
GOLOBIČ: Clean cut rešitev ni, ljudje bodo zmeraj ljudje, krvavi pod kožo, in gre za to, da se vgrajujejo varovalke in da se sistem izboljšuje…
ŠTEFANČIČ: Ampak tukaj imate možnost, da kontrirate Janševi drugi republiki?
GOLOBIČ: To delamo realno, ampak ne z neko retoriko, temveč s praktičnimi ukrepi. Janez Janša je trdil, da ni mogoče znižati sejnin v nadzornih svetih, da ni mogoče omejiti nagrad, da ni moglo se niti izvedeti, kakšne pogodbe imajo člani uprav. Mi smo to znižali. V Novi ljubljanski banki so nadzorniki, ki jih je on postavil, dvignili sejnine za 1100 odstotkov, v prejšnjem mandatu, izplačali so si četrt milijona evrov nagrade. Zakaj bi Kramarju omejili nagrado, če jim je Janša odredil na vladi, dve leti zaporedoma, četrt milijona evrov nagrade nadzornikom, ki jih je on postavil. Mi smo to naredili, teh nagrad ni več…
ŠTEFANČIČ: Ampak izplačal si jo je pa v vašem mandatu?
GOLOBIČ: Kje pa…, aja, seveda, izplačal seveda, v času, ko je nadzorni svet še isti, izplačal si jo je na podlagi veljavne pogodbe in sklepov nadzornega sveta, ki je bil nadzorni svet, ki ga je Janez Janša, njegova vlada postavila na skupščini, za vsako leto posebej, v letu 2005, 2006 in 2008 so bile te nagrade potrjene na nadzornem svetu. On si jih ni za razliko od drugih članov uprave, izplačeval takoj, ampak je akumuliral na koncu, in zdaj bo morda, po našem zakonu, to dodatno obdavčeno, ker je to storil.
ŠTEFANČIČ: Kakšna je razlika med vašim in Janševim reševanjem slovensko-hrvaškega mejnega spora?
GOLOBIČ: No, mislim, da je podobno. Njegovo reševanje se mi zdi, po tem, kako je poskušal zlorabiti prejšnji teden sestanek predsednikov parlamentarnih strank in bi bilo potrebno pravzaprav neko nerazsodnost zaustaviti, poskuša, se mi zdi, izkoristiti spet za to, da bi prikril slabosti svojega blejskega dogovora. Dejstvo je, da je Rehnov tekst svetlobna leta bolj v korist Slovenije kot je Janšev blejski dogovor in to ga očitno moti in zato skuša…
ŠTEFANČIČ: Zakaj ne vemo, kakšno je stališče vlade do Rehnovega predloga, ne vemo, ali trenutno dobivamo, izgubljamo, kateri deli so za Slovenijo tako atraktivni…?
GOLOBIČ: Najraje bi vsi verjeli, da resnico Rehnovega teksta sporočajo Hrvati. Oni imajo svojo računico, oni računajo na to, da bo Slovenija to zavrnila, zato in mislijo, da ne tvegajo nič, če ga podprejo…
ŠTEFANČIČ: Hočete reči, da je to partija pokra, v kateri skušamo Hrvaško pretentati tako, da ustvarjamo vtis, da imamo slabe karte v rokah…
GOLOBIČ: …veliko blefiranja in tu se mi zdi, da bi bilo zelo slabo se zanesti na presojo tistih, ki so se nekoč o nekih incidentih že pogovarjali, zdaj bi pa radi bili tolmači tega, kaj druga stran hoče. Mislim, da moramo sami presoditi vse naslednje korake in trezno razmisliti, ali bomo v prihodnosti imeli kdaj boljšo varianto kot je ta, Rehnova, s popravki, ki jih moramo predlagati in ki jih je moč tudi s strani Evropske komisije sprejeti.
ŠTEFANČIČ: Ampak javnost terja radikalno reševanje tega spora, kje bi morala biti ta radikalnost, v slogu ali vsebini, ker če bi imeli radikalen slog reševanja, bi verjetno tudi ta vsebina, ki zdaj je, izgledala dosti bolj ugodno za Slovenijo, kot pa izgleda, četudi bi bila ista, kot je?
GOLOBIČ: To ne drži. Te radikalnosti se niso nikoli obnesle. Slovenija je bila najbližje, in to kar si ljudje, javnost v resnici želi, ne tisti, ki kričijo, in zato mene ne moti, da bo na koncu tega procesa morda referendum, mislim, da je prav, da bo, da ga celo naša stran predlaga, da se ljudje odločijo, ali želijo da se ta spor prolongira, zaostruje, da živimo v okolju incidentov, v nezadovoljstvu Evropske unije zaradi blokade, zaradi težave, raznovrstnih ali pa vendarle poskušamo ta Rehnov predlog izboljšati, vzeti nase tisto razumno tveganje, ki ga vsaka arbitraža prinaša in ocenimo, kaj je na koncu tisto, kar je za Slovenijo bolje. Jaz mislim, da je po Rehnovem, da je najbližje doslej Drnovšek – Račan sporazumu, ki je bil tudi za Janeza Janšo nekoč sprejemljiv, potem se mu je pa na Brionih odpovedal, je tista pot, ki jo ponuja Rehnov predlog. Dajmo to resno presoditi, ne … notranje političnih računic ali pa interesa tistih strank, ki želijo na tej temi parazitirati še naslednjih deset let, zavreči tisto, kar je…
ŠTEFANČIČ: Ampak potrebovali boste Janševo soglasje, z Janšo je ta vlada že pred časom mešetarila. Bo tudi zdaj ob Rehnovem predlogu prišlo do mešetarjenja, recimo ustavne spremembe, deset zapovedi za sprejem Rehnovega predloga?
GOLOBIČ: Poglejte, nobenega mešetarjenja ne bo. Predsednik vlade želi, da ob tem vprašanju, to je logično, to so vsi predsednik vlad doslej želeli, vlada med parlamentarnimi soglasje. Vendar smo zdaj prišli na točko, ko je očitno, da želijo nekatere stranke to temo izkoristiti za izključno notranjepolitično računico in to se bo morala vlada odločiti: Borut Pahor, vlada in koalicija…, ali bo…
ŠTEFANČIČ: Hočete reči, da je reševanje meje notranjepolitično ne pa zunanjepolitično?
GOLOBIČ: Oni ga tako jemljejo in tu se bo morala vlada odločiti, ali bomo tu iskali neko soglasje, in to soglasje bo na tem, da rešitve odložimo za 10 in 20 let rešitev in vse probleme, ki sem jih prej omenil, ali pa, gremo s tem, vzamemo nase odgovornost, gremo pred ljudi tudi z referendumom, naj se ljudje odločijo na koncu, zakaj bi dopustili, zakaj bi predpostavljali, da Janša, Jelinčič ali Žerjav govorijo v imenu ljudi? Jaz mislim, da je veliko ljudi, ki tega ne sprejema.
ŠTEFANČIČ: Na koncu na hitro. Bi lahko slovenski ne Rehnovemu predlogu pripeljal do avtomatične deblokade hrvaškega pristopanja Evropski uniji?
GOLOBIČ: Nič avtomatičnega se ne more zgoditi.
ŠTEFANČIČ: Ni nobene variante, da bi Evropska unija sama deblokirala Hrvaško mimo slovenskega …
GOLOBIČ: To je nemogoče, Evropska unija nima druge republike, zato spoštuje ustavo in zakone.
ŠTEFANČIČ: Torej, Dimitrij Rupel, če naj končava z njim, pravi, da bi moral biti Rehnov predlog pravzaprav napisan v Sloveniji in da bi ga morala Evropska unija zgolj le še požegnati…
GOLOBIČ: To piše zunanji minister, ki je dopustil in napisal blejski sporazum, ki je bil za Slovenijo res slab.
ŠTEFANČIČ: Ok, najlepša hvala.