Manifest za odgovorno ekonomijo
Programski dokument Manifest za novo ekonomijo, ki ga je na novinarski konferenci 30. septembra predstavil Gregor Golobič, dopolnjuje strankin program iz leta 2008 in je neke vrste odgovor na vprašanja, ki se porajajo zaradi vse ostrejše krize. Članice in člani Zaresa se bodo do manifesta opredelili 15. oktobra na konvenciji stranke, do takrat pa bo dokument v javni razpravi, da bi ga lahko še dopolnili in izpopolnili. (Manifest je bil na konvenciji 15. oktobra dopolnjen in preimenovan v “Manifest za odgovorno ekonomijo”, dokument na dnu prispevka je posodobljen, op.u.)
Manifest za novo ekonomijo predvideva ukrepe, s katerimi bi spodbujali trajnostno politiko, razvoj družbeno odgovornih podjetij in onemogočili delovanje kapitalsko-političnih omrežij. Med konkretnimi ukrepi, naštetimi v programskem dokumentu, so denimo: zakon o solastništvu zaposlenih, uvedba davka na finančne transakcije, prodaja deleža NLB in preoblikovanje SID banke v Razvojno banko Slovenije, vlaganje države v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov, zelena davčna reforma, prepoved financiranja političnih strank in volilnih kampanj s strani pravnih oseb, odvzem nezakonitega premoženja, javna objava dohodninskih osnov, nujnost javne objave premoženja vseh funkcionarjev in tistih javnih uslužbencev, ki odločajo o javnih sredstvih, s spremembo volilnega zakona omogočiti preferenčni glas, olajšati mladim dostop do stanovanj, določiti razmerje med najnižjo in najvišjo plačo, skrajšati delovni čas, dohodninsko razbremeniti srednji razred in višje obdavčiti najbogatejše, obdavčiti komercialno oglaševanje itd.
V odgovorih na novinarska vprašanja je Golobič med drugim ocenil, da gre pri novih gibanjih, ki pred volitvami nastajajo v Sloveniji, za razumljiv odgovor na nezadovoljstvo številnih ljudi z obstoječo ponudbo. V Zaresu v tem ne vidimo konkurence v negativnem pomenu besede, pač pa možnost, da bo v prihodnje v politiki več takšnih akterjev, ki bodo opozarjali na enake teme, pri katerih smo bili doslej žal osamljeni.
Dokument Manifest za novo ekonomijo je nastal kot odgovor na omenjeno nezadovoljstvo. Po prepričanju Golobiča bo stranka Zares s tem programom in s kakovostno listo kandidatov na decembrskih volitvah prišla v parlament, nadaljevala začete zakonodajne projekte in se lotila novih. Slovenija potrebuje debato o razvojnih prioritetah, zato bi v volilni kampanji želeli iskati presečišča volilnih programov različnih strank, ne pa razprav o obrobnih in nepomembnih temah.
Povezave:
Pohvalno, da se končno o tem pogovarjamo, upam da se ne bomo v kampanji pogovarjali o aferah in JJ, ker me resnično ne zanima.
Komentar stavir, ki jih ne podpiram, z vsem ostalim se strinjam:
- zakon o solastništvu zaposlenih
To nekako izgleda kot samoupravljanje, kjer se čistilka vtikuje v procese v podjetju, ki jih ne razume, to menim, da ni dobra rešitev. Potrebna pa je tudi večja fleksibilnost delovne sile, kar pomeni, da bo zelo malo verjetno, da bodo zaposleni do upokojitve v istem podjetju od 1. zaposlitve, v tem primeru nima smisla da je z zakonom določeno da so solastniki, naj podjetja upravlja stokovno usposobljen managment.
- posebna B registracija podjetja
To je utopija, enaostavno v teh podjetjih dobička ne bo, saj se bo skanaliziral, kar je najmanjši problem, tako da je to neučinkovito.
- Davek na finančne transakcije
To je napačna odločitev, saj ga bodo plačali končni uporabniki – klienti, to ne pomeni nič drugega kot podražitev bančnih stroritev, se pravi obremenjuje se tako pravne kot fizične osebe in ne pospešuje gospodarskega razvoja.
- Zelena delovna mesta – biomasa, sončna energija
Sončna energija ni zelena energija, več energije je potrebne za izdelavo sončne celice, kot je celica da v svoji življenski dobi, trenutno je zanimiva le zaradi subvencije, energijsko gledano pa z njimi povečujemo CO2 – če Kitajci na drugi strani proizvajajo celice s pomočno termoelektrarn, glede energijske bilance sončnih celic pa je ta negativna (izdelava – proizvodnja v živ. dobi )
Biomaso delno podpiram, saj je to naš naravni vir in s tem dobimo energijsko neodvisnost, vendar kljub temu poveču jemo CO2, zato je lahko to neka kratkotrajna rešitev, ki se mora amortizirati v 10 letih.
- Pravni osebam prepovedati financiranje političnih strank
Nima smisla, denar se potegne ven in ga fizične osebe nakažejo, v čem je problem, to zna narediti 90% podjetnikov.
- Odpravnine
Opravnine bi jaz črtal, odpuščeni delavec naj gre na zavod in naj bo breme države, dobi 500€, kasneje socialno podporo, preko socialnih transferjev pa se odredi višina nadomestila oziroma socialne podpore, glede na njegov statu, (družina, št. otrok itd…). Treba je razbremeniti delodajalce, če ti odpuščajo delavce ima podjetje probleme. Obremenitev delodajalcev ne bo primomogla k zagonu gospodarstva.
Komentar na vse skupaj:
Cel dokument ni ničemer podoben, malo nakladanja, nekih splošnih usmeritev, ne vem kaj ste tako dolgo pripravljali ta dokument. Takšen dokumet spravi skupaj študent 2. letnika EPF v enem popoldnevu, 13 strani nekih splošnih usmeritev. Me pa veseli, da se je vsaj nekaj začelo pogovarjati na straneg ZARES o tem.
Predlog:
- Zakon o kreditih
Kredit mora biti krit in zavarovan iz kreditojemalčevega premoženja, ne pa s tujim denarjem srati, se pravi prepovedati zavarovanja kredita s kupnino oziroma prepovedati tajkunske kredite.
- Bolj fleksibilna delovna zakonodaja
- Znižanje davka na dobiček, da ne bo toliko pumpanja podjetij in se ga več pobere, pozanimajte koliko stane pumpanje, prilagodite davek tej vrednosti, bolje da država to pobere, kot kdo drug.
- Razbremenitev plač in obdavčitev evropsko primerljivi obdavčitvi
- Povečati subvencioniranje delodajalca pri 1. zaposlitvi
- Ukinit študentsko delo preko napotnic
- Odpravnine, nagrade itd…, v državnih podjetjih z izgubo se črtajo, plače vodilnih v podjetjih ne smejo presegati 90% predsednika države, dodatke ukiniti.
… še veliko ostalih predlogov, napisal sem le nekaj.
Se strinjam popolnoma z bivšim zaresovcem! Lepo da se je začelo o tem govoriti, vendar je šele bivši zaresovec podal konkretne predloge, ki bi jih podprla večina v tej državi.
Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
Obravnavajte prosim naslednji predlog: Spodbujanje dela na domu – tu se skrivajo ogromni prihranki javne uprave in gospodarstva (manjši stroški za prevoz, prihranjen čas, ekološki prihranki, višja kakovost življenja, manj gneče na cestah, manj prometnih nesreč).
Malo sem razoračaran, da ni več predlogov in komentarjev na to temo, ki je edina prava in o tej bi se bilo treba pogovarjati.
Poleg moje kritike, še en predlog izmed mnogih, ki jih imam in se mi zdi najbolj bistven.
- Izobraževanje kadrov
Dejstvo je, da gospodarstvo polni proračun, zato je treba načrtno izboraževati kadre, ki jih gospodarstvo potrebuje, v smislu aktivne politike zaposlovanja. Hočem povedati, da žal v gospodarski krizi, kjer smo vsi odvisni od gospodarske rasti, potrebujemo kot država, kar potrebuje gospodarstvo, gospodarstvo pa za zagon potrebuje nove inovativne produkte, z veliko dodano vrednostjo. Kdo izdeluje nove inovativne izdelke? INŽENIRJI, ne Žižek, pa ne FDV, pa Evropske študije, itd…. Treba je pospešeno izobraževati kadre, ki jih država potrebuje, kar pa država ne potrebuje, pa naj ne bo plačano iz rednega študija. Moja kritika na GG, to bi kot visokošolski minister že zdavnaj lahko naredili oziroma predlagali. Enostavno se to reši, da država razpiše pri rednem študiju vpisna mesta, ki jih misli financirati, glede na potrebe države in to vsako leto prilagaja glede na potrebe. Ni nobene koristi če imamo vsako leto 500 diplomantov FDV, 500 diplomantov FILO faks, ti so kandidati za službe v javnem sektorju, tudi ekonomistov je preveč, kot pravnikov itd…., treba je korigirat in izobraževati poklice, ki jih država potrebuje, sedaj pa se dogaja, da medicinski kader uvažamo, kronično pomankanje je inženirjev v gospodarstvu itd…, država pa financira študij nezaposljivega kadra, ki na koncu pristanejo, kot nepremičninski agenti in tržniki skladov, denar ki se tako porablja je neracionalno potrošen.
Treba je uvesti Aktivno politiko zaposlovanja, kot je na zavodu, že pri vpisu na redni študij, plačati študij le za mesta, ki jih potrebujemo, na nekaterih fakultetah, bo celo več vpisnih mest kot jih je sedaj, drugje manj, ostalo pa naj bo samoplačniško oziroma izredni študij. Sedaj imamo kup nekih diplomantov, magistrov, ki ne znajo za delodajalca praktično nič. To je kratkoročno za obdobje 10let najbolj bistven ukrep. Nobena politika ne more zagotoviti gospodarske rasti, razen ljudi, ki dajo dodano vrednost v gospodarstvu.
- Sodelovanje inštitutov, univerz z gospodarstvom
Treba je razpisati sredstva za razvoj in podpreti finančno projekte in jih dati v reševanje inštitutom, univerzam. Od teh ustanov, ki so večinsko financirane s strani države, je treba ZAHTEVATI, da 50% svojih projektov rešujejo za podjetja, ki si takšnega kadra ne morejo privoščiti. Glede na to da imam izkušnje v tej sferi, lahko zagotovim, da delajo preveč akademskih stvari, za svoj lastni hobij, gospodarstvo od takšnih inštitutov nima nič. Znanje v Sloveniji je ampak ga je treba izkoristiti, ne da vsi na inštitutih le članke objavljajo od katerih Slovenija nima nič.
Za zagon gospodarstva rabimo konkretne predloge, zato je tudi moja kritika v prejšnem postu, namenjena manifestu ekonomije, žal je to filozofsko nakladanje, GG komentira manifest 30min, jaz sem ga prebral v 10min. Kaj je sedaj pomembno terminologija, pa zakaj takšno ime pa bla bla bla, manifest mora biti na 300 straneh z konkretnimi predlogi, nekateri ki nas zanima, ga bomo z veseljem prebrali, ni več čas za Žižka in podobno nakladanje, o družbi, politiki, jakopincih, …., ampak se je treba problemov v gospodarstvu lotevati bolj z ekonomskega stališča z konkretnimi predlogi. Imeli ste odličnega člana Lahovnika, ki je imel ravno takšen način predstavitve o katerem govorim. Dajte vaš manifest bistveno bolj konkretizirati in ne v smislu kaj je potrebno narediti ampak kako boste naredili, terminski plan ukrepov, itd…., da volici dobimo občutek, da je VAM jasno kaj je treba narediti in kako.
Juri je na twittru takole komentiral Manifest za novo ekonomijo: “Zares socialna smer nove sodobne levice. Nadgradnja tistega kar smo začeli v treh letih.”
Poslanci Zaresa so v 2. branju podprli predlog Zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, ki omogoča komercializacijo in privatizacijo (beri: tajkunizacijo) javnega zdravstva, šolstva, kulurnih, znastvenih idr. institucij ipd. Komercializaciji in privatizaciji se po tem zakonu izognjejo le instituicije “tanke” države – represija + uprava + pravosodje. Če prav razumem Juria, je ta zakon odraz socialne smeri Zaresa, ki bo, če bo prestopil volilni prag na predčasnih volitvah, zakon v novem sklicu DZ v bolj ali manj nespremenjeni obliki podprl tudi ob tretjem branju?
Ali je odraz socialne smeri “nove sodobne levice”, kamor Juri prišteva Zares, tudi prepričanje Golobiča (izraženo v intervjuju za Mladino, št. 21, 2010), da je welfare state farewell? Kako Juri komentira takšno naziranje “socialne smeri”?
Ko sem se poslovil s teh strani je bil vzrok predvsem ta, da ni bilo vsebin, ki jih bo vseboval manifest. Prijetno sem presenečen in me to veseli.
Na straneh bom sodeloval, vendar aktivno delujem v gibanju. v bistvu pa je to ista smer s podobnimi cilji.
Dve stvari bi predlagal. Prvič, da v manifestu jesno in odločno zapišete odnos do neoliberalnega ekonomskega iztrošenega modela (to sem pisal v obsežnem komentarju ob prejšnji temi).
Prav tako pa je nujno, da se v manifestu opredelite do delovanja političnega sistema. Spremembe volilnega zakona so le del, seveda nujen korak.
Eden od izvirnih vzrokov, da so politične elite ujete v omrežja in interes kapitala je negativna selekcija kadrov, ki poteka znotraj njih. V ospredje se silijo kadri, ki jim je lasten interes uveljavljanja in materialnih koristi primaren. To jim omogoča dejstvo, da politične stranke ne samo, da stopajo v parlament, pač pa, daprevzamejo tudi izvršno oblat. Vlada je odgovorna parlamentu. Danes je stvar obrnjena. To pa je temeljni greh in slabost, ter vzrok za neučinkovitost oblasti.
zapišite v manifest, da stranka ne bo stopala v vlado, da bo zagovarjala oblikovanje neodvisne vlade, ki jo bodo sestavljali kompetentni ljudje. Taka vlada, ki bo odgovornaparlamentu bo začela graditi pozitivno selekcijo kadrov v celotnem sistemu izvršen oblasti, ker le strokovni kadri ji bodo v pomoč. danes vlada, ki ji je le za oblaswt kadruje ljudi, ki ji varujejo hrbet. Tak proces se vodi v celotni strukturi navzdol.
Taka rešitev bi kar v največji meri omejevala vpliv interesa omrežij in špekulativnega kapitala, da obvladuje procese nastajanja in vsebine odločitev na vse teh nivojih. Hkrati pa to odpira prostor civilni družbi in javnemu interesu.
@Jurc
kar zadeva t.i. “Irmin” zakon, vaše trditve žal ne vsebujejo nobenih argumentov – očitno ste nekritično sprejeli floskule ex poslanke SD Mlakarjeve&Co, ki ne vidi, da ravno sedanja ureditev tega področja omogoča” netransparentne prihvatizacije in komercializacijo”.
V zvezi z razumevanjem problema welfare state (vs enabling state) pa velja ponovno prebrati, kaj piše v manifestu:
“Obstoječ ekonomski model oz. t. i. stara ekonomija vidi izhod iz zastoja in aktualnega pogreza predvsem v krčenju javnih izdatkov – z izjemo izdatnega in nenehnega financiranja bank oz. finančnega sistema. Oboje v breme najšibkejših skupin in članov sodobnih družb. Kakor je razumna uskladitev razmerja med ustvarjenim in potrošenim nujna, pa niti slepo krčenje niti logika prerazdeljevanja sama po sebi zgolj poglabljata temeljni problem. To pa je, da kot družba ustvarimo premalo. Naš pogled zato nasprotno vidi možnost izhoda in vzdržnega napredka v modelu, ki bo primarno osredotočen na krepitev ustvarjalnih zmožnosti vseh, njihovem vključevanju in izrazitem povečanju motiviranosti vsakega posameznika na njegovem delovnem področju. Takšna družba predpostavlja tako solidarnost
kot strpnost do izstopajočih in inovativnih. Stavi na znanje, zato vzpostavlja pogoje za enakopraven dostop do njega, zato spodbuja, promovira in nagrajuje ustvarjalnost. Trajnostni kapital so ljudje.”
@ Silvester
Lepo, da ste se vrnili na naše strani in hvala za vse predloge. Do političnega sistema se zelo kritično opredeljujemo že od nastanka naprej (ne samo vol sistem, tudi ureditev volilnih kampanj, financiranja strank, referendumske ureditve, odprtosti in inkluzivnosti v normativnih postopkih – sprejeta resolucija o tem, etc.
V dokumentu o novi ekonomski paradigmi seveda to ni v središču, je pa – iz razlogov, ki jih navajate – ta sklop prisoten skozi več predlogov ukrepov. Vaše tukajšnje razmišljanje o političnem sistemu je moč razumeti kot dobronamerno, saj izhaja iz realno slabega stanja. Je pa vprašanje predstavniške demokracije, razmerij med vejami oblasti, javnostjo itn. zelo kompleksno in hitre rešitve dvoumne – vemo, kam včasih lahko pripeljejo dobri nameni. A to je vse razlog za intenzivno razpravo in ne proti njej.
Pozdraviti je manifest kot izhodišče za pripravo programa , torej kot osnutek, vendar manjka informacija in struktura nadalnjega “razvoja” dokumenta ( Kljub časovni stiski), ki bi članom, nekdanjim članom ali simpatizerjem dala spodbudo za konstruktivno sodelovanje oz.kritiko. Lajati v luno ni zabavno niti koristno! Mnoge pripombe so vredne nadalnje diskusije , modifikacije ali umestitve v že napisano.
Poleg tega večno obstaja tudi problem, kaj storiti , da bo program sploh “slišan”, kaj šele predmet odločanja na volitvah. Pri tokratni zmedenosti volilcev je ta segment še posebej pomemben.
Sama bi spomnila le na problem “de- profesionalizacije državne uprave” (nisem ga zasledila v besedilu manifesta), saj je to eden od problemov današnje Slovenije.
Če hočemo imeti majhno a učinkovito državo, potrebujemo profesionalno DU. Ta mora biti ta ustrezno vodena, strokovno in kadrovsko ( sodoben kadrovski management) , zagotovljena mora biti odgovornost za rezultate, zagotovljeni morajo biti prehodi znotraj DU , glede na potrebe- kar bi zmanjševalo pritisk na dodatne zaposlitve, rotacija na določenih delovnih mestih mora biti ukrep, ki bo preprečeval korupcijo.
Na žalost se vsi poskusi v tej smeri zvodenijo, sedanje stanje v državni upravi pa je nesprejemljivo . Država mora namreč delovati ne glede na Vlado in njeno trenutno politiko in državni uradniki so tisti, ki bi morali to zagotavljati.
Pri nas se bojim, da ni tako. Dobrih primerov je v državah EU kar nekaj, n.pr.: Velika Britanija, Finska, tudi Luxemburg. Državni uradnik je v teh državah predvsem moralno in strokovno spoštovan poklic. Utopično, kajne?
Silvester, negativne selekcije kadrov v organih nadzora, upravljanja in vodenja, pa tudi v skupnih službah podjetja RS, celotnem javnem sektorju, ne more začeti odpravljati nihče drugi, kot lastniki tega podjetja z zahtevo po mesečnem izplačevanju DD dividend iz davka na dobiček podjetij.
Tega, da bi se politiki samoomejili v pohlepu po več, ne boš dočakal, saj je pohlep po več aksiom življenja vsakega živega bitja.
Vsaka trava bi hotela porasti čim večji prostor pod soncem, omeji jo šele enak pohlep druge trave.
Pohlepu elit je potrebno zoperstaviti samo enak pohlep večine državljanov in ekonomski sistem bo pričel delovati ravnotežno sam.
To bi bil zares manifest za novo ekonomijo, ta tekst, ki ga berem pod tem naslovom, pa nima v sebi novega nič.
Je spisek iz vseh vetrov nametanih nekih želja, za manifest predolg in bo za večino volivcev predolgočasen.
Tak bo tudi rezultat na volitvah.
Morda se motim, bomo videli.
Kak program pa ima tvoje gibanje?
Kolikor sem jaz razumel je ta manifest – Manifest za ekonomijo, pa predlagam
da se držimo ekonomije, ker je preobsežna tema.
Lahko pa že ZARES napiše kakšen manifest, Manifest za zdravstvo, Manifest za socialo, Manifest za učinkovit državni aparat, Manifet za pravno državo, Manifest za učinkovito šolstvo itd…., pa bomo z veseljem prebrali in kaj predlagali oziroma komentirali. B mojem predlogu Izobraževanje kadrov sem opisal, kako lahko z enakim proračunom za visoko šolstvo izobrazimo kadre, ki imajo potencial zagnati gospodarstvo in kako sta visokošolstvo ter gospodarstvo tesno povezana, se pravi ne gre za krčenje proračuna v visokem šolstvu.
Nihče ne pričakuje od nobene politične opcije, da bo zagnala gospodarstvo, pričakujemo pa da ustvari pogoje, da se gospodarstvo samo zažene, nihče ne pričakuje da bo gospodarstvo zaživelo v dveh letih, to je utopija.
Kot prvo, zelo pohvalno, da se predstavili politični program. Morda je to nekaj kar je drugod samoumevno, pri nas niti ni.
Kar se pa programa tiče, se bi pa težko strinjal z njim, že iz tega naslova, ki ga je predstavil Frederic Bastiat v paraboli o razbitem oknu. Ker vem, da je g. Golobič dober filozof, verjetno pozna to zgodbo. Nanaša se na to, da ko fant razbije okno, ima na ta način steklar dobi denar. Fant je v tem primeru država, steklar pa revež. To je eden glavnih argumentov za obdavčevanje in kroženje denarja po Keynesianski teoriji. Zakriva pa drugo plat te zgodbe, ki je oportunitetni strošek. Čevljar je moral kupiti novo steklo, namesto da bi kupil svojemu sinu nove čevlje ali morda knjigo. Tako država veselo razbija stekla povsod, kjer se ji to zdi, odvisno od političnega vpliva. To so tako imenovane “brezplačne storitve”, ki v resnici niso brezplačne.
Po navadi se država spravi obdavčit podjetja. Ampak kaj so podjetja, a se jih da obdavčit? Ker miza, zid in kuli težko plačujejo davke, jih lahko samo ljudje! Le trije udeleženci lahko plačujejo davke, to so lastniki, zaposleni in kupci, kar so še vedno ljudje. Različno obdavčevanje, več zaposleni in manj kupci, več lastniki … to je samo računovodskega pomena, ker podjetje zanimajo le celotni stroški. Komu pošlje ček je totalno nepomembno. Torej ko se nekaj obdavči se razbije okno. Davek nosi oportunitetni strošek nižjih cen proizvodov, ali višjih dividend, ali višjih plač. Empirično gledano pa je skoraj vedno ravno zaposleni tisti, ki z nižjo plačo nosijo oportunitetni strošek. Zato ne bom nikoli glasoval za socialistične predloge, ker so dejansko najbolj revni tisti, ki plačujejo za razbita stekla. Prav tako ne verjamem v večjo državo, ker so le tri stvari, pri katerih je bolj uspešna in učinkovita od trga. To je pravo, vojska in policija. Drugje vedno ustvari slabšo in dražjo storitev, kot jo ponudi trg. Monopol ne more biti nikol učinkovit. Matematično je dokazano, da je popolna konkurenca glavno vodilo cenejših in dostopnih proizvodov. Razbija se stekla za avtoceste in sončne elektrarne, od katerih imajo reveži le hrup in dražjo elektriko. Socialna država je vedno v prid srednjega sloja na račun revežev in bogatih. Od bogatih dobijo denar, revež pa ujame v pest socialne odvisnosti. Na ta način se omejuje prehodnost med sloji. Tako se prepreči dvig v višji sloj in hkrati varuje višji sloj, da bi plačal za grehe. Tako se zlorablja absolutno moč države, ustvarja klientalistične monopole … pa vam to ni nič znano? A ni to Slovenska tranzicija? Polna obljub za katere ne moremo plačati?
Lp
PS: Dejmo si priznat, da mora levica štartat iz točke nič in na novo zgradit koncept družbe. Vračati se v Jugoslavijo ali celo Sovjetsko Zvezo, je nesmiselno. Ta je težko. Narditi družbo brez kapitala … mislim da je potrebno prvo izumit napravo za brisanje spomina, ali čiščenje možganov. Ampak verjamem da je možno, zato se ne vdat.
@GregorGolobič:
Strinjam se z vašim izhodiščem (v intervjuju za Mladino 21/2010), da v slovenski družbi prevladuje rentniška mentaliteta, temelječa na prepričanju nekaterih posameznikov, (zasebnih) institucij idr., da je država dolžna financirati njihovo delovanje, s proračunskimi sredstvi namesto samih zavarovancev kriti prispevke za pokojninsko, zdravstveno, socialno varnost, celo izplačevati plače, čeprav gre za zasebne pravne osebe, ipd. Rentniška mentaliteta se manifestira na raznih področjih in na več načinov. Ne nazadnje bi jo lahko prepoznali v ustanavljanju malih, ekonomsko neučinkovitih, potratnih občin, ki nastajajo z razbijanjem večjih. En poglavitnih razlogov in motivov za tovrsten občinski »balkanizem« (tj. za razbijanje večjih (političnih) entitet na manjše, povečini nesamostojne) je prav v predpostavki, da bojo dovčerajšnje krajevne skupnosti lahko zdaj, ko so občine, črpale sredstva neposredno iz državnega in/ali EU-proračuna oz. skladov. Poanta ustanavljanja občin torej ni v tem, da bi bile novonastale občine zmožne (ekonomskega) preživetja, samostojnega razvoja, da bi bile samozadostne vsaj v okvirih lokalne samouprave, pač pa v »rentniškem politikantstvu«, ki v večini primerov svoje »razvojne« strategije gradi na sredstvih, pridobljenih iz virov zunaj teh občin.
Rentniška mentaliteta je prisotna tudi na področju kulture, znanosti in športa, kjer razni akterji poskušajo izmolsti denar iz državnega proračuna, denimo, z argumentom, da so nepogrešljivi varuhi »narodove biti«, kulturne dediščine in/ali pa da skrbijo za promocijo Slovenije ipd. Tudi iz nedavno predstavljenega »kompromisnega« Zakona o verski svobodi še vedno veje rentniška mentaliteta, saj ne odpravlja državnega financiranja verskih skupnosti (mimogrede, Juri je na twittru zakon označil kot »korektnega«). Očitno tudi slovenska »nova sodobna levica« pristaja na argument RKC, da jo je država dolžna vzdrževati, ter (zaradi oportunizma?) tudi na financiranje pravne osebe zasebnega prava z javnimi sredstvi. Skratka, »levi koaliciji« je v tem, »skrajšanemu« mandatu spodletelo tudi zaradi nezadostnega razločevanja med zasebnim in javnim. Na mnogih področjih je to ne-razločevanje še vedno ostalo omogočeno, nedotaknjeno, nemara celo poglobljeno. V sled tega drži, da je sedanje stanje na področju zdravstva ne-transparentno. Tudi zato, ker dovčerajšnja koalicija ni (v zadostni meri) opravila z dediščino Janševe vlade. Mešanje »javnih hrušk« in »zasebnih jabolk« obstaja tudi na področju izobraževanja, vsaj kar zadeva financiranje (nekaterih) zasebnih šol. V RS obstaja nenavadna praksa, da se z javnimi sredstvi financira tudi tiste zasebnike, ki izvajajo javno službo oz. nudijo javne storitve na področju izobraževanja. Zasebne šole naj bi živele od trga, ne od javnih sredstev. V RS omenjene zasebne šole (v mislih imam predvsem osnovne in srednje) dobijo denar celo »po avtomatizmu« (85% sredstev za posameznika učenca oz. dijaka), če le izvajajo t. i. javno-veljavne izobraževalne programe, ki omogočajo vertikalno in horizontalno prehodnost učencev oz. dijakov.
Skratka, ni problem, če se stranka Zares loti rentniških pričakovanj, problem je v tem, ker se podviga loteva na napačnem koncu, tj. na področju socialne, pokojninske in zdravstvene varnosti. Ker se torej loteva socialne države. To naj bi nadomestila »omogočajoča država«. OK, in kaj sploh je »omogočajoča država« (OD)? Koncept OD je – kljub temu, da ga njegovi zagovorniki pogosto (prosto po Blairu) razglašajo za nekakšno tretjo pot, ki se vije med »staro« socialno državo ter povsem sprivatiziranimi socialnimi in zdravstvenimi storitvami ter pokojninsko varnostjo – utemeljen na ideološkem izhodišču t. i. nove desnice iz 80ih let 20. stoletja (kamor je britanski politolog David Held umestil neokonservativce in libertarce), in sicer na izhodišču, da je socialna država oz. država blaginje do državljanov paternalistična, pokroviteljska. Posledice pokroviteljske države so vidne v »ne-svobodnih« in »od države odvisnih«, na trgu neaktivnih državljanih, državljankah. Takšni državljani, državljanke so pasivni, politično, državljansko neaktivni, so skratka – neopolnomočeni državljani, državljanke. In kako ter kje se lahko opolnomočijo? Odgovor nove desnice je zelo preprost: na trgu. Prosti trg je tisti, ki omogoča opolnomočenje (uspešnih, iznajdljivih, iz krempljev paternalistične socialne države iztrganih) ljudi. Le prosti trg (kot predpogoj politične svobode) je lahko pravo gojišče državljanskih kreposti. No, kako opolnomočena je »delovna sila« na trgu se razgali še zlasti ob trenutkih, kot je aktualni, tj. v kriznih trenutkih. Problem koncepta OD ni v njegovih lepih projekcijah in napovedih, pač pa v tem, da so le-te v praksi nedosegljive in neuresničljive (za veliko večino).
Poleg tega se zdi OD zelo hazarderski podvig. Zakaj? Ker je socialna zaščita v nemajhni meri vezana na ekonomski uspeh posameznika. Ker se bremena, ki se nanašajo na zdravstveno in pokojninsko zaščito ter izobraževanje še bolj kot zdaj prenašajo na ramena posameznikov; rečeno drugače: socialna, zdravstvena in pokojninska zaščita ter izobraževanje bi v OD postali vse bolj odvisni od prihrankov posameznika. Ker pa varčevanje »v nogavicah« na dolgi (pa tudi na srednji rok) pomeni nižanje realne vrednosti prihrankov, zagovorniki OD stavijo na tržne institucije (npr. zasebne socialne, zdravstvene, stanovanjske ipd. sklade) in mehanizme, ki naj bi (o)plemenitili prihranke (jasno, v idealnih ekonomsko-finančnih razmerah). Skratka, socialna, zdravstvena in pokojninska varnost je vezana na ekonomski uspeh oz. tržno iznajdljivost posameznika, pa tudi na ekonomske razmere nasploh. Res je, da nekateri zagovorniki OD podpirajo tudi zamisel o delavskem solastništvu (podjetji), kar naj bi »razpršilo« (tržno) tveganje in zaposlenim omogočilo »to get wealth-producing financial instruments«, a to ne spremeni dejstva, da v OD postanejo socialni, zdravstveni, pokojninski idr. varstveni ukrepi v veliki meri stvar tržne hazardne igre.
Večjo, po mnenju Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva pa celo zelo škodljivo izpostavljenost zdravstva tržni logiki oz. hazardni igri trga pa omogoča tudi Zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena (jasno, če bo sprejet v obliki, kot je bila potrjena ob drugem branju). Več o pomislekih Gibanja, o njihovih argumentih »za« in »proti« predlogu Zakona pa je moč prebrati na spletnem naslovu:
http://www.ohranimo-javno.si/index.php/sporoila-za-javnost/35-sporoila-za-javnost/148-stalia-gibanja-do-reformnih-predlogov-organizacije-zdravstva-podana-na-novinarski-konferenci-dne-1782011.html
Cel kup je vprašanj, odgovorov malo. Pa brez zamere prosim.
Zakaj izraz manifest? A se spogleduje z gospodom Marksom? Komu je namenjen?Za gospe E in slične, bi rekel. Širokemu krogu to ni namenjeno. Ob tem, da je kar nekaj vsebinskih hroščev (od neutreznega izraza naprej, je kar nametano kot na stojnici..) A je sam sebi namen za miselne vaje, kot te matematične igrice ki jih kupim v trafiki? A je sploh uresničljiv? V SLO je pomembno predvsem kdo nekaj izjavi, ne pa kaj. Npr, če nekaj predlaga zares, bo sds izbral zanesljivo za 180 stopinj drugačno rešitev.
Zanimivo. Imeli ste skoro 20 let škarje in platno, ko ste gradili ta sistem, in zdaj pa pravite, da ni ok in bi spet 20 let gradili drugega?
Meni ta posoda ne drži vode.
Kot prvo predlagajte ukinitev 2/3 občin in raje zaposlite enako število znanstvenikov kot bo odveč uradnikov.
Kot naslednje predlagajte skrajšajne nadomestila in vse ugodnosti poslancem in ostalim z astro odpravninami. Zgolj minimalna ali povprečna plača. Ne pa pa desetine tisočev odpravnin.
In, ekonomski manifest? Take poenostavitve pa še ne.
Pa še kasneje.
Pa se javita trgovca, bivši, pa neki neoliberalec. Ne vem a bi se zjokal al smejal.
Potrošništvo, nevzgojenost, katastrofa v izobraževalnem procesu, balkanskomafijski način, nepravnost, lažnivost, kradljivost, podpiranje lenobe…
Sesuli bi še zdravstvo, pokojnine, preostalo državno lastnino… Folk je desetletja denar dajal v sklad (tu sobila vsa podjetja ki smo jih sedanji penzjonerji ustvarili v jugi in ste jih fičfiriči ki ste po 90 prišli zraven nakradli in sesuli – to je bil vir za pokojnine in ostalo). Zdaj je pač država to dolžna kriti, dolžna pa je tudi stisnit lojzete, igorje, šrote, horvate, janeze… tudi ldsovce, odškodnince, argentince, kardinale….
Roko na srce. Pisali ste namerno slabe in luknjičave zakone da so tapravi lahko kradli.
Skratka. Tisti ki so zafurali, eni in drugi, nimajo nikakršne moralne pravice še kaj ponujat.
Kar se spomnem eni in isti, in še naprej bi.
Po moje izhajate iz napačnih izhodišč.
Sam sem se v verziji zgodbe o slo donkihotu vidim v vlogi mlina na veter.
@Jurc
meni se zdi da preveč bluziš, treba je narediti prioritete in jih reševati po spisku, ne pa razvijati teorije idealne države. Država se napaja iz gospodarstva, če to ne bo okrevalo, je cela tvoja debata, ki bi jo pred tremi leti z veseljem do kraja prebral, brezpredmetna. Tako pa sem po 1/3 zaključil, da se ubadaš s trenutno drugorazrednimi drobtinicami, za katere ne pravim da so nepomembne, ampak bodo aktualne, ko bo glavni problem rešen rast BDP.
Ne me narobe razumeti, podpiram vsakršno razmišljanje kogakoli na keteremkoli področju in to pozdravljam, ampak osebno menim, da usmerjaš glede na situacijo energijo na napačno področje oziroma ne razumeš osnovnega problema naše države. Dejstvo je, da bo verjetno ogromno predlogov, kaj narediti, jasno pa je da 50% niti 13. strani dolgega manifesta ni mogoče uresničiti, v 4-ih letih. Treba je narediti realne cilj, ki so dosegljivi, jih razvrstiti po prioriteti, narediti terminski plan in jih nato v mandatu uresničiti, le tako bo napredek očiten in viden, drugače je to eno samo nakladanje.
Sam sem bil zagovornik določene mere globalizacije, ker se je s tem tamkajšnje ljudi ” naučilo loviti in ustvarjati ribe” ne le jim dajati miloščino v obliki pomoči in hrane. Zdaj znajo delat, podjetja so tam, in sami lahko poskrbijo zase. Žal je njihov sistem novodobna inačica sužnjelastništva, kjer je državni aparat regulator. Npr kitajska. V danih razmerah jim naš sistem in delovna sila ne more konkurirat.
Izdelke znanja, z veliko dodane vrednosti znajo tudi oni naredit, znatno cnej. Ob tem da tam z 200 E prežviš, v SLO in EU pa ne moreš.
Kje si predstavljate, da bodo dobili delo brezštevilni diplomanti eksotičnih strok, s katerimi jih naš šolski sistem posiljuje. In zdaj še ta nov balonski sistem študija.
Nevedni menim, da bi moralo biti omogočeno našim otrokom študira, in to tisto za kar so sposobni in kar jih veseli. Le v takem delo bodo uspešni, zadovolni in ustvarjalni.
Sebezadovoljevanje ob maturi in maturitetnih točkah? Na faksu in kasneje te točke ne pomenijo nič. Pomeni pa dost nevzgojenost, odsotnost delovnih navad in metod, nezdravo duševno stanje.
Spodbujanje nasilnosti in netolerance, ozkogledega egoizma, nestrpnosti, pogoltnosti, potrošništva, gledanja zgolj na danes in sedaj.. ni dober obet za naprej.
Žal diagnoza in zato zdravilo te kao krize najbrž nista pravi. Dvomim da je kriza nekaj prehodnega, verjetneje so to trajnejše spremembe, kot npr klimatske.
Dobro filozofsko bom sam predstavil javnosti (še dolgo, ali za vedno) utopični zazidalni načrt za mars, luno, planete našega sistema, bližnje zvezde in odprt podjetje “zvezdne steze” in “avatarji”.
Nasvet za danes: pejmo v supermarkete in nakupmo čimveč nezdrave škart robe za enkratno uporabo iz azije, da bomo posrednikom in trgovcem omogočli da se omastijo. Da bomo mal potešili lakotne potrošniške oči.
Predlagam tudi, da čebele in mraule postanejo vsaka s. p. vsaka odpre svoje podjetje. Zakaj bi vzrajale v mrauliših in čebelnakih. To je pase. ni neoliberalno.
@ Bivši Zaresovec,
Dovolite mi, da komentiram vaše stališče in razpravo o zakon o solastništvu zaposlenih.
Iz vašega teksta je razvidno, da že v osnovi mešate delavsko solastništvo z delavskim soupravljanjem. Osnovni namen še nesprejetja Zakona o solastništvu je, da bo spodbudil in omogočil solastništvo zaposlenih. To bo v praksi zaposlenim omogočilo, da bodo neposredno (kot solastniki) participirali pri distribuciji ustvarjenega in tudi kot solastniki vplivali ( v kolikor so med sabo usklajeni) na temeljne poslovne odločitve in usmeritve podjetja (npr. nasprotovali selitvi podjetja v države z nižjimi stroški delovne sile z izključnim namenom višanja dobička) nikakor pa njihovo solastništvo ne pomeni, da bodo vodstveno – upravljavske naloge v podjetju opravljali za to nekvalificirani delavci.
Zakon o solastništvu torej utemeljuje in omogoča pravice zaposlenih na podlagi njihovega solastništva podjetja, za razliko od njega, pa predstavlja sistem delavskega soupravljanja (ki v Sloveniji že obstaja in ga uveljavlja veljaven zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju) eno izmed konkretnih pojavnih oblik sodobnega koncepta participativnega managementa, katerega cilj je doseganje večje poslovne uspešnosti podjetij. Opredeljuje torej sodelovanje zaposlenih pri upravljanju podjetij, ki ni pogojeno s tem, da so solastniki podjetja ampak se jim priznava pravica za to, zaradi dejstva, da so prav zaposleni tisti, ki uresničujejo in izvajajo poslovne procese podjetja in je zaradi tega tudi poslovno koristno, da lahko o njih tudi soodločajo. Na podlagi izkušenj iz uporabe omenjenega zakona menim, da bi bilo potrebno zakon dopolniti in nadgraditi ter razvoj sistema delavskega soupravljanja znotraj podjetij postaviti tudi kot prioritetno nalogo podjtij in njihovih predvsem kadrovskih služb (izrednega pomena namreč je, da so delavci za soupravljanje ustrezno usposobljeni ter predvsem, da se pravic in odgovornosti zavedajo in jih razumejo) ne pa da je le v domeni skrbi sindikatov.
Bivši Zaresovec očitno si delavsko soupravljanja izrazito napačno predstavljate pravo poslovno bistvo sistema delavske participacije pri upravljanju, saj v njem vidite le “reinkarnacijo” bivšega sistema delavskega samoupravljanja. Zato vam svetujem, da si preberete kaj več o tem, dr. Gostiša je o tem že veliko napisal: http://www.delavska-participacija.com/html/gv-clanek.asp?revija=%25&sklop=%25&Avtor=&Naslov=&sort=AvtorPonder&offset=20&clanek=&ID=22, pa tudi Zares je že na konvenciji v Celju Ekonomsko demokracijo kvalitetno utemeljil: http://www.zares.si/ekonomska-demokracija-in-druzba-znanja/. Bistven prispevek k doseganju Nove ekonomije z vidika spodbujanja delavskega soupravljanja podjetij vidim najprej v pravilnem razumevanju in uresničevanju delavske participacije v praksi, za kar pa je potrebno čim prej teoretično in tudi zakonsko jasno razmejiti delovna razmerja, kot področje delovanja sindikatov od soupravljalskih razmerij, kot področja delovanja svetov delavcev in drugih delavskih predstavništev v podjetjih. To pa lahko dosežemo le v dialogu z zaposlenimi, sindikati, predstavniki združenja svetov delavcev in lastniki podjetij, zato pričakujem, da Manifest za Novo Ekonomijo naslovimo tudi nanje in jih pozovali k skupnemu nadgrajevanju in uresničevanju v Manifestu zastavljenih ciljev.
Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
Tadej, za ustanovitev in upravljanje podjetja, v katerem so lastniki tisti, ki se v njem tudi zaposlijo, ne potrebuješ nobenega novega zakona.
Skupina ljudi ga preprosto ustanovi po ZGD in se v njem zaposli.
Koga bodo izbrali za direktorja in kako bodo podjetje upravljali, je čisto njihova stvar.
Edino, kar bi lahko država pozitivnega storila v primeru takega podjetja, pa tudi vseh ostalih, je to, da bi svoj tihi, nematerialni vložek, ki ga ima v vsakem podjetju v višini stopnje davka na dobiček, spremenila v materialnega, v denarno obliko.
Torej, na 80 enot kapitala doda država po današnji stopnji davka na dobiček 20 enot.
Ta nematerialni, ali materialni vložek države v podjetje, pa je lahko tudi edina podlaga za soupravljanje delavcev v vsakem podjetju, če jih država za to pooblasti in jih za to upravljanje njenega 20% vložka iz svoje dividende mesečno tudi nagrajuje.
Lahovnik je imel idealno priliko tak zakon uveljaviti, pa ga Zares k temu ni vzpodbujala.
Verjetno zato, ker se je k temu nagibala tudi SD in sindikati.
Brez teoretično jasnega koncepta nove ekonomije se boste zapletali v nesmisle in volivci bodo stranko nagradili?
Je ne bodo.
marsikaj nas teži in duši
problem nepregledne, nerazumljive, preobsežne, neusklajene zakonodaje… prenormiranost se je močno zajedla vsepovsod… bomo hranili birokracijo ali ona nas? kdo komu služi?
niti parlamentarci se v takšni zakonodaji ne znajdejo in ne razumejo kaj obravnavajo in sprejemajo… še sveže v spominu – zakon o zavodih, pokojn. zakon…); nekateri zakoni imajo več sto členov, kako naj se skozi njih pretolče povprečen državljan… obup, Murphy pomagaj…
Manifest za novo ekonomijo ni celovit program in v njem zato ni odgovorov na vrsto vprašanj, ki so sicer stalnica celovitih političnih programov (državna uprava, obramba, zunanje zadeve itd.) Program, ki se opredeljuje do vseh teh vprašanj Zares ima, ta program je že l. 2008 strokovna javnost ocenila najbolje in v njem po treh letih ni treba veliko dodati.
Tisto, kar po teh treh letih potrebuje novo refleksijo pa je ekonomski model, ki je proizvedel globalno krizo, katere ceno sedaj plačujemo predvsem v obliki velikanskih javnih dolgov. Manifest je v prvi vrsti odgovor na vprašanje kje vidimo vzroke za to krizo in kako iz nje. Pri tem problematiziramo celo vrsto ideoloških dogem, za katere se je po tridesetih letih uveljavljanja washigtonskega konsenza verjelo, da so tako rekoč direktno iz razuma izhajajoče in v prakso prenesene ekonomske zakonitosti. Pri tem se je – tudi v ekonomski stroki – dajalo prednost argumentiranju, ki je izhajalo iz tega, kako bi stvari morale teči in ne iz rega, kako so dejansko tekle. Tipičen primer je mantra o blagodejnih učinkih zniževanja davkov na gospodarstvo in posledično celo družbo (druga taka mantra namreč je, da to kar koristi gospodarstvu, koristi družbi kot celoti). Dejstvo, da ima zniževanje davkov ponekod pozitrivne, drugje pa nobenih ali celo negativne učinke, je za vernike zgolj dokaz, da je zniževanje premalo radikalno, ne pa razlog za premislek, ali je družba morda le preveč kompleksen organizem, da bi lahko le z enim ukrepom dosegali v vsakih razmerah enake učinke.
@Bivši Zaresovec
Posebna B regisatracija podjetja ni utopija. Kot piše v manifestu, v nekaterih državah ZDA že obstaja, podjetja, ki se tako registrirajo pa tudi. Če bi v teh podjetjih dobička ne bilo, bi bila pa taka registracija nesmiselna, saj je njeno bistvo v drugačni, družbeno koristni delitvi dobička. Če ga ni, ni kaj deliti.
Ugovor na davek na finančne transakcije, da bo povzročil podražitev teh storitev in da bodo te prenesene na končne porabnike, je prisoten že desetletja. Vse odkar je prvi podoben davek, znan kot Tobinov davek, predlagal nobelov nagrajenec za ekonomijo Tobin. Njegovi zagovorniki pa poudarjajo, da gre za tako nizek davek (0,1% ali celo 0,01%), da do tega ne bo prišlo. Argument nasprotnikov davka, ki so predvsem iz finančne industrije, bi sicer prišel v poštev tudi za DDV, ki ga sicer že dolgo imamo. Očitno realni sektor nima takega vpliva na politike, kot finančni. Je pa jasno, da takega davka ni mogoče sprejeti le v posamezni državi in je zato smiseln le, če se sprejme na ravni EU. Čas je, da banke vrnejo vsaj del tega, kar so države vložile vanje v času krize.
Pravne osebe strank nikakor ne morejo financirati preko fizičnih oseb (kar je kaznivo) v obsegu, kakor to počnejo danes. Ob omejitvah, kakršne so že danes v veljavi, je to preprosto nemogoče. V novem zakonu, ki je že pripravljen pa so te omejitve še bistveno nižje. Da ne govorim o kaznih za kršitelje, ki so bistveno višje.
Sklad za odpravnine, kakršnega predlagamo, priporoča OECD. Zagotavlja predvsem manjšo obremenitev podjetja, če pride do odpuščanja, s tem da se zaščita delavcev ne zmanjša.
Še kratka opomba, k vaši ugotovitvi o raziskovalcih, ki delajo, kot pravite za svoj hobi in njihovo delo ni vpeto v neposredno korist gospodarstvu. Isaac Newton je eden takoh znanstvenikov, ki so delali za “svoj hobi”. Takorekoč vsa temeljna znanstvena odkritja so nastala zaradi ljudi, ki so raziskovali iz radovednosti, ne pa zaradi gospodarske koristi. Povezovanje raziskovanja s podjetji je potrebno, vendar znanost, tako kot umetnost, ne prenese prisile. Človeška ustvarjalnost je zame vrednota, ki je daleč nad vsakim gospodarskim interesom.
@Neoliberalna baraba – ne vem kdo sem
“Matematično je dokazano, da je popolna konkurenca glavno vodilo cenejših in dostopnih proizvodov.”
Po mojem vedenju, je ta trditev zgolj vera in ne verjamem, da tak dokaz obstaja. Je pa možno, da se motim. Lahko ta dokaz navedete?
Bogdan, četudi bi Zares na volitvah zmagala sama s 50 + 1 glasom, ne bi bila glede vladanja na boljšem čisto nič od propadle Pahorjeve koalicije.
Referendumska šola zadnja tri leta je naredila svoje, zabelil jo je pa Pavle s sprejemom sindikatov, ki to po zakonu in ustavi niso, med referendumske pobudnike.
Sedaj se že gospodarske zbornice silijo med pobudnike, čeravno niso nobena združenja državljanov.
Problem Slovenije sploh ni pomanjkanje znanja vladajočih ekip, kako dobičkonosno voditi podjetje država, ampak je problem v sprejemanju tistih zakonov, ki bi vladam to dopuščali.
V tem je naša ustava svetovni unikat.
Brez soglasja večine ljudstva se ne da storiti nič korenitega.
Toda, je v tem, demokratično gledano, sploh kaj narobe?
@Bogdan,
Govorite od DDV, vendar DDV nikoli ne plača podjetje, ampak končni uporabniki oziroma plačniki zadnje fakture v verigi. Podjetje ga le prenese od končnega kupca do države, hkrati ga brezobrestno zadrži za neko obdobje, kar lahko razumemo kot brezobrestni kredit podjetju, DDV ni od podjetja ampak od države, kljub temu pa državni denar -DDV podjetje zadrži na svojem kontu nekaj časa in to brezobrestno. Ko podjetje oblikuje fakturo za svojo storitev so vsi njeni stroški vključeni v ceni brez DDV. DDV plača končni kupec, običajno kar fizična oseba oziroma tisti ki plača račun zadnji v verigi posrednikov, med posredniki pa se izniči vstopni in izstopni DDV, tako da posredna podjetja s tem nimajo nič.
Enako kot pišete je z davkom na finančne transakcije. Banke bodo cene svojih storitev dvignile, saj še vedno želijo imeti enak dobiček na svoje poslovanje, z novim davkom pa se večajo stroški bank. Logični zaključek je da bodo končni uporabniki plačevali več za bančne storitve.
V obeh primerih DDV in DFT, plača davek končni uporabnik, ne podjetje katero se obdavčuje. Jasno je treba povedati, da se z DFT ne obdavčuje finančni sektor, ampak končne uporabnike. Finančni sektor bo le prilagodil svoje poslovanje novemu davku. Če se obdavči finančni sektor, ki nato naprej zaračuna dražjo storitev klientom, da skompenzira nove davek, kdo je plačat DFT ?
Neglede kako nizek je davek, vsak davek na bančne transakcije podraži bančne storitve, to je dejstvo in v gospodarski krizi napačen ukrep. Pomaga državi, zavira motor države – gospodarstvo. To kar Barosso trobi, je populistična floskula o obdavčitvi finančnega sektorja, za rajo, ki se ne zaveda da bodo končni uporabniki bančnih storitev nosili to breme DFT.
B podjetja , 1. ne zanima me kaj ima ZDA, ni to najboljši model ekonomije, tako da zame ni pomembno kdo ima ta podjetja. Slovenija ima z družbeno koristnimi stvarmi bogate izkušnje iz bivše Jugoslavije. Takšna B podjetja bodo neučinkovita, neracionalna, dobička za deliti ne bo, motivacija zaposlenih bo manjša na koncu država nima kaj od takšnih podjetij.
Tako ta B potjetja, kot soupravljanje, je malo mimo in ne bo pripomoglo k zagonu gospodarstva.
@Tadej
Še vedno se ne strinjam s tem, mi moramo delovno zakonodajo poenostaviti, jo napraviti bolj fleksibilno, s tem pa le kompliciramo vse skupaj in bomo zato še manj zanimivi za vlaganja v naši državi, mi rabimo ljudi ki bodo ustanavljali podjetja v Sloveniji, za takšna vlaganja pa bo soupravljanje dodatna oteževalna okoliščina. Kar se meni zdi, da poskušate napraviti nek pravičen sistem delitve dobička, upravljanja podjetja, ampak po mojem mnenju napačno. Zdi se mi, da ste preveč pod vplivom večine bišvih državnih podjetij, katere so tajkunizirali, veliko jih je propadlo zaradi teh kreditov, ljude pa so izkoriščani. Zato je potrebno vse kar je državnega privatizirati obdržati vitalne kontrolne deleže za državo. Ob tem je seveda treba prepovedati tajkunske kredirte.
Imamo pa na drugi strani, dobra podjetja, ki so nastala iz nič od garaže do tovarne, imajo zdrave temelje, ter lastniki niso prišli do deleža s tajkunskimi krediti, ampak so se s svojim delom in znanjem prebili na trg. Takšni lastniki, oziroma uprava, živi za podjetje in se dobro zavedajo kadrovskega kapitala ter da je zadovoljen in motiviran delavec največji kapital podjetja, v takšnih podjetjih so takšna soupravljanja odveč, tudi sem mnenja da škodujejo razvoju podjetja. Izkoriščanje delavcev se dogaja predvsem v državnih podjetjih in bivših državnih, ki so bila tajkunsko privatizirana.
Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
@Stane
Opisali ste eno od osnovnih možnosti, ki jih ZGD seveda omogoča in predlagal zanimiv predlog, kako se lahko država s tem, da se odpove davku na dobiček omogoča delavcem iz tega naslova postajajo solastniki podjetja. Mislim pa, da je potrebno vaš izračun popraviti, saj predlagate, da se denar črpa iz 20 odstotnega davka na dobiček in uporabi kot materialni vložek države v podjetje, ki postane last zaposlenih. Verjetno se boste strinjali, da je nemalokrat izplačanega dobička zelo malo in da bo zaradi tega davka nanj prav tako malo in torej ne moremo posplošeno računati, da lahko z njim delavci odkupijo kar 20 odstotkov podjetja.
Z zakonom o solastništvu delavcev pa lahko opredelimo tudi druge primere, kot so na primer sistemske spodbude države, s katerimi se omogoči zaposlenim, da na primer prednostno odkupijo podjetje preden ga lastniki zaprejo in proizvodnjo prestavijo drugam, ali pa v primeru stečaja, da se v zakonu opredelijo podporni mehanizmi države, ki delavcem podjetja v stečaju omogočijo pridobitev ustreznih in ugodnih kreditov s katerimi si zagotovijo vire za prednostni odkup nepremičnin in materialnih sredstev podjetja po stečaju. V zakonu se lahko opredelijo tudi mehanizmi črpanja sredstev namenjenih samozaposlitvi delavcev v tej – delavski kooperativi, ustrezno opredelijo spodbude za ohranjaje blagovne znamke podjetja in podobno, kot ima država že sedaj možnost finančno spodbujati neposredna tuja vlaganja – opredeliti neposredne finančne spodbude za tovrstne delavske odkupe. Naj še enkrat spomnim na primer Fructala, kjer je ajdovski župan Poljšak s sodelavci z lokalno iniciativo – ustanovitvijo podjetja Fructal je naš naredil prvi korak potreben za sodelovanje pri odkupu podjetja, ki ga je prodajala Pivovarna Laško. Njihovo idejo smo podprli tudi z mag. Darjo Radič in Francom Jurijem in jim predlagali, naj razmišljajo v smeri ustanovitve delavske kooperative s katero bi lahko postopno odkupili večinski delež podjetja. Seveda pa je tovrstna delavska kooperativa morala priti do ustreznih virov in ker junija letos ni bilo zakonsko opredeljenih sistemskih ukrepov, ki bi jih lahko država kooperativ zagotovila (kot je na primer poroštvo pri najemu kredita, ki bi ga lahko brez težav vračali, saj je letni dobiček podjetja še vedno okoli 2 mio €) je odlična ideja in priložnost splavala po vodi. Fructal je po tem kupilo konkurenčno podjetje iz Srbije, ki naj bi za to koristilo celo ugodne kredite Evropske banke za obnovo in razvoj, ki bi z ustreznim sodelovanjem naše države lahko bila na voljo tudi delavski kooperativi.
Razmišljamo tudi v smeri, da z zakonom o solastništvu delavcev opredelimo sistemske ukrepe, ki bodo spodbujali in omogočali s strani države neobremenjeno nagrajevanje zaposlenih v obliki pridobivanja solastniških deležev v podjetjih in omogočanje delavskih odkupov iz naslova porabe dela dobička za servisiranje virov, ki so za to potrebni.
Komentar je bil zaradi odstopanja od teme objave premaknjen v rubriko Kvantesence.
@Tomaž
“….ali pa v primeru stečaja, da se v zakonu opredelijo podporni mehanizmi države, ki delavcem podjetja v stečaju omogočijo pridobitev ustreznih in ugodnih kreditov s katerimi si zagotovijo vire za prednostni odkup nepremičnin in materialnih sredstev podjetja po stečaju.”
Sem proti, da se daje delavcem v podjetju posebne pogoje glede odkupa podjetja v stečaju, podjetje niso samo delavci do katerih ima podjetje v stečaju običajno neporavnane obveznosti, so tudi upniki, ki morajo biti poplačani iz stečajne mase, drugače lahko pride do verižnega stečaja upnikov, zato mora stečajni upravitelj iztržiti iz stečajne mase maksimalno in tu je važna le iztržena cena, s predkupno z zakonsko določeno predkupno pravico se ne bo iztržilo maksimalno, zato je bolje da se stečajna masa prodaja po popolnoma tržnih pogojih, kdo da več. Zaposleni so tudi uprava v podjetju, jaz vaš predlog ne razumem drugače kot neke vrste tajkunski kredit, kateri je zopet zelo rizična naložba s strni banke, nobene garancije ni da bi novi lastniki bili zmožni bolje upravljati podjetje kot prejšni lastniki, če pa potencialni lastniki menijo drugače, naj zavarujejo kredit s svojim premoženjem, zato država ne sme biti porok za takšne kredite, saj je to večinoma vstran vržen denar.
@Bogdan B – Monopol vs. Popolna konkurenca in trg oligopolov. Praktično v vsakem učbeniku za ekonomijo, je pa na osnovi Adama Smitha. Pri popolni konkurenci se mejni stroški izenačijo z ceno, ki je najnižja možna cena na dane stroške. Edino izboljšava lahko prinese še dodatno nižjo ceno, drugače govorimo o dampinških cenah, kar je za trgovca na dolgi rok pogubno. Na ta način bi bile najnižje možne cene in najhitrejši razvoj. Primer je računalniška industrija, telekomunikacijka industrija, kjer se trg hitro odzove na znižanje cene. Govorim o popolni konkurenci, ki je v Sloveniji le pri redkih trgih, kar je posledica nacionalnega interesa. Tujce nagnat, naši so se pa skarteliziral (trgovske verige), za kar plačujemo dražje v trgovinah. Zdej lahko v Lidlu kupim marsikateri proizvod za pol cene in včasih je celo boljši. Mene zanima vsak državljan, ne pa vsak trgovec. Ščititi določeno interesno skupino za ceno druge je hitro lahko past izkoriščanja in ustvarjanja oligopolov in monopolov.
Sicer pa je precej logično, da boš hitreje tekel, če imaš nekoga poleg, kot pa če si sam seb norma. Zato je Jugoslavija tehnološko zaostajala.
Popravek: @Tadej
Moj nasvet je, da se država naj ne ukvarja z gospodarstvom, ampak lez okoljem v katerem gospodarstvo deluje ter s tem pomaga na konkurenčnosti. Prepovedati, bi bilo potrebno vmešavanje države v razne odkupe lastniških deležev. Država se mora umakniti s svojimi naložbami, dokapitalizacijami iz gospodarstva, s takšnimi ukrepi in poroštvi pa dejansko se še bolj vpleta v gospodarstvo.
@Bivši Zaresovec:
No, morda pa bi moral tekst, ki ga komentiraš, vendarle najprvo prebrati (do kraja) in šele nato z repliko »modrovati«. Povzetek mojega komentarja bi se na kratko glasil – strinjam se s tezo, da v RS prevladuje rentniška mentaliteta, ki omogoča prakse »prelivanja« javnih sredstev v zasebne žepe. Jasno, pri tem ne mislim na socialne ipd. transferje, do katerih so upravičeni tisti, ki se znajdejo na socialnem robu, tudi ne upokojencev in obolelih, ki koristijo pravice, ki gredo iz zdravstvenega zavarovanja. Gre za primere, ko postanejo »redna postavka« državnega in/ali lokalnih proračunov tudi tisti »zasebniki«, ki naj bi bili zmožni preživetja na trgu. In gre za to, da bi se kazalo znebiti teh in takšnih (»večno« subvencioniranih in s koncesijami obdarjenih) porabnikov javnih sredstev, ne pa da se v imenu tanke (beri: socialnih obveznosti razbremenjene) države in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva najprej sprejema zakone, ki omogočajo privatizacijo in komercializacijo za večino ljudi tako eksistencialno pomembnih sistemov, kot je javno zdravstvo. Seveda, tudi takšna razmišljanja (v stranki Zares) so možna, a se v tem primeru Jurievo razglašanje stranke za »sodobno levico« sliši čudno. (Mimogrede, v včerajšnji Sobotni prilogi Dela je bil (tudi) na to temo (tj. na temo privatizacije in komercializacije javnega zdravstva v RS) objavljen pozornosti vreden intervju z ekonomistom Andrejem Baričičem.)
Tadej, ravno v tem je osnovna napaka, da želite enostave stvari zakomplicirati do onemoglosti, v ozadju pa je vedno denar države, ki naj pomaga.
@jurc
Zdravstvo zasluži poseben Manifest, jaz pa mislim da mora trenutno biti priorieta gospodarstvo, saj v končni fazi edino rast gospodarstva lahko prepreči privatizacijo zdravstva, za katerega se ne zavzemam, krčenje socialnih pravic, omogoči bolj milo pokojninsko reformo, …., zato sem mnenja, da se lotevaš na napačnem koncu, predlagam da se res vsi skoncentriramo in dajemo predloge, da bi se rešil izvirni greh problemov v državi slaba produktivnost gospodarstva, upam pa da bo še kakšen manifest o zdravstvu, kjer bomo tudi to področje lahko obdelali detajlno.
Pa naj se po vseh teh živahnih in dobrih komentarjih, oglasi še tista gospa E.
Torej: manifest sem zaradi radovednosti prebrala še isti dan, pozno zvečer. Na hitro. Deloval mi je kot osnutek, kot delo, ki še ni dokončano- na kar pa je opozoril tudi Gregor Golobič na tiskovni konferenci. Poudarjeno pa je tudi bilo, da je manifest le dodatek k programu-Nova politika, ki so ga narekovale spremenjene družbene razmere.
Dani so novi predlogi in ideje. Že to je veliko. Saj vemo-najprej je ideja-to je prav gotovo prvi in najtežji korak-vse ostalo je samo še stvar javne debate , političnega soglasja in zakonodajnih postopkov. Seveda pa je dodatni plus, če se predlagajo tudi ukrepi za izvedbo danih predlogov in idej. Ni potrebno pisati obsežnih, strahotno zapletenih programov-ti so sicer lahko takšni, ampak niso vedno učinkoviti, ker jih volivci v taki obliki ne bodo brali.
Predlogi so zanimivi. Ampak jaz ne obvladam ekonomije. Se bom pa potrudila in še enkrat pazljivo prebrala tisti “ekonomski del”, ki je tako važen. Če se mi bo utrnila kakršnakoli ideja, bom sporočila. Je pa res, malo časa.
Veseli me, da se je vrnil Silvester. Večkrat sem se spomnila nanj.
Veseli me tudi to, da so vodilni Zaresovci odgovarjali na dileme in vprašanja blogerjev. Mnenje glede reform javnih zavodov (zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura): Veste, Gregor Golobič, hotela sem se že najaviti na razgovor z vami o teh vporašanjih-zelo sem se “sekirala” zaradi tega in še vedno se s tem težko sprijaznim. Posebno zdravstvo in šolstvo, pa še znanost in kultura so tako pomembni za naš obstoj-in zato me vse to zelo skrbi. Malce ste mi pomagali – in skušam na te spremembe gledati z manj napetosti in tesnobe-ja, res je, da se “privatizacija in komercializacija ” itak že dogaja, to je realno dejstvo že dolgo časa in se strinjam, da če je že tako, naj bo vse to, vsaj, zakonsko regulirano. Tisto – o mešanju “hrušk in jabolk”- se popolnoma strinjam z vami-prav to sem kot bivša članica omenjenega gibanja najbolj kritizirala.
Tomaž Mastnak , Delo, 1.10.2011: ….”.ne glede na politično barvo-si ne moremo več ne zamisliti ne predstavljati , da bi lahko imeli kakšno drugačno ekonomijo, politiko in družbo”.
Kakšna naj bi bila ta “drugačna ekonomija, politika in družba”- ali vi veste, Gregor Golobič? Kako naj razumem to drugačnost? V čase, ki so preteklost se najbrž ne želimo vračati-kapitalizem nam tudi ni po godu – napovedujejo mu celo propad, ki se bo nekoč zgodil. Vsi pa se strinjajo, da so spremembe potrebne, tudi prebivalstvo meni tako, pri tem pa se ves čas govori o “pravih spremembah”- toda, katere so te “prave” spremembe? Nobeden tega ne pove-le delodajalci so si na jasnem. Oni vejo, kaj hočejo. Vse te spremembe, ki jih gospodarstveniki želijo, jim bomo dali- mogoče pa bodo to tiste prave spremembe?
Na koncu bi rekla: vsaj še eno razpravo o tej temi (privatizacija in komercializacija javnega prostora) bi morali imeti-no, ni časa sedaj, morda pa po volitvah.
Nič inovativnega ni v tem mojem pisanju. Mi, družboslovci ne znamo govoriti in pisati v ekonomskem jeziku in tudi ne razmišljati tako. Jaz se tega jezika šele učim- razumem ga le s pomočjo slovarja. Ali obstoja kakšen ekonomski slovar?
Lp
Pozabila sem napisati še to: poleg delodajalcev se tudi stranka Zares trudi za spremembe in išče nove poti za novo družbo. Na vprašanje-ali so to prave spremembe, bo odgovoril čas. Je pa treba enkrat začeti in narediti prvi korak naprej: praksa pa bo pokazala, kje so potrebni popravki in izboljšave.
@Elizabeta
Vedno poskušam enostavno razložiti brez tujk in ostalega balasta, tako kot jaz vidim, no za vse filozfe bo moj način razmišljanja verjetno nihilistični
- Država se napaja iz gospodarstva
-> Če to opeša, zmanjka sredstev za javni sektor
-> Šparanje, ker je primankljaj na vseh področjih-blgajnah(ukrepi: privatizacija zdravstva, šolstva, manj socialnih transferjev, zmanjšanje javne uprave,…)
-> Zaradi odpuščanja in zmanjšanja plač v javnem sektorju, kratkotrajno navidezno zmanjšanje stroškov javne uprave oziroma države, volilci ploskajo.
-> Rezultat se vrne kot bumerang, zaposleni v javni upravi imajo manjšo kupno moč ali so na zavodu, država od njih dobi manj DDV, dohodnine -> Manj denarja v državni blagajni, manj denarja v pokojninski, zdravstveni blagajni -> , zaciklan krog, čez 5 let ugotovimo, da zunanji sovražnik “gospodarska kriza” še ni minila.
Dejstvo je, da če država zmanjša stroške javne uprave za 5%, se bo to poznalo pri proračunu 2%, ker tudi zaposleni iz javne uprave vplačujejo dohodnino, DDV, pok., zdrav. blagajno itd…., z odpuščanjem pa se poveča problem v zdravstveni, pokojninski blagajni, kot posledica bo ukrep, da se mora zdravstvo privatizirati, ker zdravstvena blagajna ne preživi, pokojninska blagajna, kljub sprejeti reformi, ima enak problem (čez 20 let), nova reforma delamo do 75leta oziroma do smrti. Meni se zdi, da cela EU tu že cikla in nima rešitve oziroma se še išče, hrati pa še mora EUR reševati in razmišljati kaj bo po bankrotu Grčije. Cel svet drži pokonci potrošnja, sedaj se vsi sklicujejo na varčevanje, solidarnost itd…, kar bo imelo zopet kontraefekt zaradi zmanjšanje potrošnje.
Zato še enkrat ponavljam, pravi problem, ki je vzrok vsega je gospodarstvo in rast gospodarstva, gospodarstvo je kura, ki nese zlata jajca in je zato delodajalcem treba omogočiti čimbolj idealne pogoje za razvoj in hitro rast in razvoj podjetništva. Vsak ukrep, četudi je socialno – pravično usmerjen, v kolikor obremenjuje delodajalce, je v tej situaciji napačen. Kaj lahko kratkoročno naredi država na tem področju? Bore malo, to je realno, saj je naše gospodarstvo trenutnno močno odvisno od Nemškega, ko bo Nemčiji šlo bolje, z 2 mesečnim zamikom bo šlo tudi Sloveniji, v vmesnem času pa je treba spodbujati konkurenčnost, zmanjševati stroške dela, zmanjševati stroške finančnih stroritev, lahko celo subvencija obrestnih mer, izboljšati boniteto, spodbujati podjetja z visoko dodano vrednost, dati prebivalstvu finančne spodbude za podjetniško pot, narediti kakšno izjemo glede zemljišča za potrebe podjetja(primer Pipistrel). Dejstvo je da teh “novih” podjetij ne more bo veliko in ne bodo rešila gospodarstvo, mi smo s temi spodbudami 20let zadaj, tudi kadrovsko smo šibki. Preveč smo odvisni od Nemčije in preveč proizvajamo polizdelke za Nemčijo z nizko dodano vrednostjo, zato kratkotrajnih čudežev v trenutni situaciji v našem gospodarstvu ni za pričakovati.
Predlog:
-ustanovi se institucija državnega poslovnega angela, sestavljena iz najbolj uspešnih podjetnikov, slovenskih ali tujih, ki niso iz akademske sfere, ampak so lastniki in managerji podjetij in niso prišli do deleža s tajkunskimi posojili, potrebno jih je dobro se jih plačati
-V instituciji državnega poslovnega angela, se oblikuje se neke vrste senat sestavljen iz uveljavljenih podjetnikov, ki odloči ali je projekt perspektiven ali ne
-državljanom z dobrimi idejami, se omogoči brezplačana pomoč pri pripravi poslovnega načrta, kar izdelajo ekonomske akademske sfere, instituti, univerze, v okviru svojega rednega delovanja
- po odločitvi podjetniškega senata, da je projekt rentabilen in perspektiven, država postane porok pri najemanju kredita pri banki in se določi mentor, ki nadzira projekt v obdobju odplačevanja kredita, za katerega je porok država, mentor je podjetnik, ne akademik, ki si še v življenju ni zaslužil za malico, ampak naklada v akademskih sferah na stroške proračuna, v življenju pa ni imel poguma ustanoviti podjetje in v praksi prodati svojo znanje.
-ustanovi se tudi džavna institucija, za reševanje tehničnih problemov gospodarstva, po enakem sistemu, vsi podjetniki razpišejo tehnične – razvojne probleme in se jih da reševati institutom in tehničnim, naravoslovnim univerzam v okviru njihovega rednega raziskovalnega dela, brezplačno za novo ustanovljeno podjetje, za obdobje odplačevanja kredita, katerega porok je država
Komentar:
Ni smiselno, da država podpira mlada podjetja s subvencijami kot v Tehnoloških parkih(infrastruktura, prostori), če projekt ni rentabilen da bi odplačeval bančni kredit, potem je bolje, da se takšnih projektov ne spodbuja iz državenga proračuna, saj bodo propadli po letu ali dveh, kot je to primer v Tehnoloških parkih. Subvencije gospodarstva so slaba rešitev, draga za državo potuha za podjetnike, poroštvo za kredit pa državo nič ne stane, le riziko prevzame. Mora pa država omogočiti, da nekdo z 5000€ v žepu in dobro idejo ima vso podporo in infrastrukturo pri uresničitvi projekta, tako strokovno kot finančno v obliki poroka za kredit. Če daje država toliko denarja za poroštva Grkom, bi lahko tudi podprla kakšen domač pespektiven projekt, saj so banke trenutno zelo previdne pri kreditojemalcih skoraj nemogoče je dobiti kredit za začetek poslovanja in to je dejansko “kreditni krč” o katerem govorimo. S takšnim sistemom zagon podjetja državo ne stane nič, le prevzame riziko poroka, ki pa je ves čas odplačevanja pod strogim nadzorom mentorja, imenovanega s strani države za obdobje poroštva, strošek države so le tekoči stroški institucije senata sestavljenega iz priznanih podjetnikov, ki presodijo kaj je dober projekt in kaj ne ter ali ga je vredno podpreti kot porok. To jaz vidim kod soudeležba vseh pri razmišljanju, tako gospodarstvenikov, znanstvenikov, tehnikov, državljanov z idejami in splošno družbeno korist. V kolikor je država porok za nek kredit v gospodarstvu, so se državne institucije, plačane iz proračuna, dolžne odzvati in reševati konkretne probleme katere posreduje mentor podjetnika, tako ekonomskih, kot tehničnih. Državljanom se jasno pove, da po odplačilu kredita za katerega je porok država, ostane podjetje v lasti ustanovitelja, tako so vsi državljani zainteresirani za podjetništvo in se vzpodbudi kreativnost in vzpodbudi razmišljanje državljanov ter spremeni miselnost, da se hodi v službo zato da vsak mesec 5. dobijo plače in se ne poistovetijo s svojim delom, po službi pa v “kafano” in gledat TV, pa vsake 2 leti na ulice protestirati za večjo plačo.
Mali Janezek,
Beseda Igor je osebno ime in se piše z veliko začetnico.
@ Neoliberalna baraba – ne vem kdo sem
Ni mi všeč, kako uporabljaš frazo “matematično je dokazano”. Ali je matematično dokazano, da enostopenjska raketa ne more doseči niti prve ubežne hitrosti, kaj šele pristati na Luni? Ne. Zadeva sodi v fiziko in je rezultat dobljen iz ustreznega matematičnega modela.
V finančni matematiki privzamemo, da imajo ekonomski subjekti raje več kot manj denarja in da ne marajo tveganja. In iz teh predpostavk izpeljemo celo teorijo. Če sta ti dve predpostavki točni, velja tudi cela teorija. Tako morda zate absurdno matematika nima mnenja o veljavnosti finančne matematike. Matematiki dokazujemo le logične trditve in se ne obremenjujejo, kako jih bodo znanstveniki uporabljali.
Zato bi bilo korektno pred “matematično je dokazano”, zapisati, iz katerih aksiomov so štartali ekonomisti, ki jih citiraš.
Bivši Zaresovec:
Zelo ste se potrudili z razlago. Kdaj pa ste se naspali? Hvala, za vašo dobronamerno pozornost.
Varčevanje na vseh področjih- kriza se kljub temu nadaljuje-posledice: privatizacija javnih storitev, rešitev: višja gospodarska rast. Vse to sem že prej razumela – ker v tem procesu je logika.
Delavci bodo svoje pravice žrtvovali za večjo gospodarsko rast, od katere pa bodo imeli bore malo, to je dokazano- v času visoke gospodarske rasti 2004-08 je bila sicer zaposlenost večja predvsem zaradi intenzivne izgradnje avtocestnih povezav in stanovanjskih objektov. Moje prepričanje je, da razen večje zaposlenosti, prebivalstvo te rasti ni bilo deležno.
Vseh teh pravic, ki jih še imajo naši delavci, v tradicionalnih kapitalističnih državah, več ni. Pa vendar so tudi te države zašle v globoko, težko obvladljivo finančno in gospodarsko krizo. Torej, upravičeno se zastavlja vprašanje: kdo je temu kriv?
Ja, gospodarska rast JE osnova za vse ostalo. Vendar mislim, da naš cilj ne bi smel biti: visoka rast, ampak zmerna rast, kateri bo prilagojeno tudi naše potrošniško življenje. Te visoke rasti so koristile le najbolj bogatim, hkrati pa so rušile družbena ravnovesja in uničujoče vplivale na naravno okolje. Prekomerna visoka rast in pretiravanja v tekmi za večjo konkurenčnost na globalnem trgu, preigravanje z vsemogočimi finančnimi derivati, vse to je pripeljalo do zlomov na vseh področjih.
Še enkrat: sem za zmerno gospodarsko rast, ki ni podvržena močnim nihanjem in za zmernost naših pričakovanj in v načinu našega življenja. Sem zato, da ljudje delajo, da pri tem občutijo zadovoljstvo in ponos, ter da za to dobijo ustrezno plačilo, ki jim bo zagotovilo dostojno življenje. Samo za to gre. Živeti v skladu z možnostmi in rezultati svojega dela, ne zahtevati in pričakovati več, kot je bilo ustvarjeno. Z drugo besedo- uskladiti je treba pričakovanja z rezultati dela. To velja za vse ljudi, prav vse, brez izjem. Tudi lastniki kapitala in menedžerji bi se morali počasi navaditi na manjše dobičke. Jaz mislim, da svetovna bitka za večjo konkurenčnost in višjo gospodarsko rast na način, da se delavstvu odvzemajo pravice iz dela, ni prava pot – ta neizprosni boj za visoke dobičke in izčrpavajoča tekmovalnost bo popolnoma ohromila človeško družbo. Globalni tekmeci so nenasitni- zmernost- to je za njih fantastična neznanka!
Vaše ideje so dobre. Vaša miselnost je pozitivno naravnana. Posebno dober je vaš predlog o instituciji poslovnega angela.
Lp
Igor, ekonomski aksiom
“1% ljudi krade denar 99%. ljudi “,
se pravkar vzpostavlja na ulicah Amerike in vsak čas bo enako tudi pri nas.
Tragično je, da imajo popoolnoma prav, saj gre davek na dobiček v finančno industrijo, namesto v njihovo tekočo potrošnjo.
Še bolj tragično pa je, da ima teh 99% ljudi v rokah vso demokratično pravico zahtevati od oblasti mesečne dividende iz davka na dobiček, pa se tega sploh ne zavedajo.
Da stranke nočejo biti iniciator te zahteve, se da razumeti, da pa volivci, civilna družba, ultimativno te zahteve ne postavijo vsaki politični stranki in vsakemu kandidatu, ki se jim bo ponujal za poslanca, pa je neverjetno.
http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2103
Prebiram predloge, ki bi jih naj izrazili udeleženci foruma, s katerimi bi pomagali čim bolj konkretno strniti vse tegobe današnjega sveta in najti neke rešitve za boljši jutri.
Od vseh mi je edino Bivši Zaresovec deloval kot človek prakse, ki ve kaj Slovenija danes potrebuje in ve, kaj nam je treba storiti.
Namreč, mislim, da je bilo dovolj filozofiranja, potrebno bo pljuniti v roke in začeti konkretno.
Biti pameten danes in odpraviti 20 let stare napake kar tako, je nemogoče. Enostavno se moramo postaviti v zorni kot večino razmišljajočih Slovencev in se vprašati zakaj je tako? Kako naprej?
Ne vem, vem samo, da bi trebalo odpraviti kar nekaj anomalij.
Davčna razbremenitev delodajalcev, odprava nelojalne konkurence-naj bodo vsi davčni zavezanci, za storitve naj bodo za vse enaki pogoji-DDV, ukiniti vse obvezne članarine zbornic-naj se združujejo na podlagi interesov, stremenje k maloobrtništvu, odpraviti plačna nesorazmerja v podjetjih v lasti države, ukiniti nepotrebne agencije in zavode, ki samo molzejo državo, državno in javno upravo reducirati in naložiti dodatne obveznosti na posameznika, prekvalificirati odvečne kadre v državni in javni upravi in ojačati nadzor inšpektoratov, uvedba šolnin za študij v primeru nedokončanja, narediti shemo šolstva potrebe za Slovenijo, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba plačilnega recepta, integracija romskih skupnosti in dodelitev obveznosti, kontrola vseh čakajočih na borzi dela, vsi brezposelni, dela sposobni, morajo biti pripravljeni za vsako kratkotrajno delo-pobiranje jabolk, čiščenje javnih površin ipd.,uvedba univerzalnega otroškega dodatka, enotno plačilo vrtcev, brezplačna osnovna šola, odprava kreditne nesposobnosti pri minimalni plači, prodaja NKBM in NLB in vseh zgubarskih državnih podjetjih, obsodba vseh tajkunov in odvzem premoženja, odvzem premoženja vsem na podlagi suma Dursa-naj dokažejo izvor premoženja glede na prihodke, pridobitev novih obrazov v politiki, ki so neobremenjeni s preteklostjo in povezav različnih lobijev……
To in še mnogo drugih zadev je po mojem in ne samo mojem mnenju potrebno spremeniti, da bomo spet pridobili zaupanje ljudi in zaupanje v politiko. Vso ostalo filozofiranje je odvečno in nas ne pelje nikamor, samo v propad. Potrebni smo konkretnih sprememb na kratki rok in znati poslušati in znati realizirati.
bogati, revni… Wall street … 1% bogatih, 99%… hm
imajo bogati pravico biti bogati… nesramno bogati? NE, ne znese, ne bo zneslo…
Slapšakova v Isotimija razlaga zakaj so Grki “dužni kao Grčka”: “Kada danas gledamo grčku narodnu pobunu, možemo naučiti mnogo o politici koju se ne usuđujemo da mislimo: krizu su izazvali bogati, jedini način da se iz krize izađe jeste da bogati, u obrnutome srazmeru jednakosti, plate svoju grešku. Porezi i plaćanje državi NE MOGU biti jednaki, skala bi morala pratiti imanje i prihode, u doba krize ta skala mora biti vrtoglava, da bi imala smisla – po mogućstvu pre nego što stignu predlozi da se prodaju Postojinska jama, Triglav i Bledsko jezero (sa crkvenim delom). Grčki građani čitaju lekciju koju bi mediji hteli da spreče razbuktavanjem govora mržnje na osnovu nacionalnih stereotipa. Hoće li evropska sirotinja još jednom progutati kobni mamac?… http://www.pescanik.net/content/view/4789/136/
@Elizabeta
Jaz ne vidim problema v hitri gospodarski rasti, dokler je ta realna, ne pa da se rast umetno ustvarja z državnimi investicijami v infrastrukturo, investicije zahtevajo dodatno zadolženost države, umetno se kratkotrajno ustvarjajo nerealna delovna mesta in s tem pregrevamo gospodarstvo, kar pa na dolgi rok vodi v recesijo oziroma v situacijo v kateri se trenunto nahajamo.
Dejstvo je da 99% prebivalstva nima idej kako uresničiti svoj projekt in s tem posledično pognati gospodarstvo, dejstvo je, da je njihov obstoj – delovno mesto odvisno od 1%, ki pa imajo ideje in projekte. S stališča države je potrebno zagotoviti vsem enake pogoje za osebnostni razvoj, tako glede izobraževanja, poklicnega izpopolnjevanja, možnosti pridobitve kreditov za uresničitev pespektivne ideje, neglede na njihov status, tako osebni kot premoženski …., ne pa da je to omejeno na elito, z vezami in poznanstvi, ki je v tesni povezavi z državnimi ustanovami in upravami bank, kar se kaže pri pridobivanju kreditov, pridobivanju poslov na raznih razpisih, ki so prilagojeni konkretnemu ponudniku itd…. Država mora skrbeti za pravičen pravni sistem in enake možnosti vsega prebivalstva, ne pa se ukvarjati s tem da lastniki podjetij preveč zaslužijo, če je vse legalno, jaz s tem nimam problemov.
Kot smo vsi zaključili, je treba vse deleže države v podjetjih prodati in privatizirati, preprečiti tajkunizacijo ter obržati vitalne kontrolne deleže, ker prava kraja se dogaja ravno v teh – državnih podjetjih, z visokimi plačami uprav, nadzornikov, ki presedajo iz politike v državna podjetja in obratno, hkrati si izplačujejo miljonske nagrade, podjetje pa dela izgubo, to je sramota za našo državo, državljani pokrivamo izgube in dokapitalizacije in to je molzna krava za politiko in elito v ozadju. Na koncu pa vseke volitvi ta isti politiki nam predavajo o korupciji in pravični socialni družbi. Dvomim pa, da je velika politična naklonjenost privatizaciji, saj je to odlagališče za bivše zaslužne kadre iz politike. Razbiti je potrebno tudi koruptivni lobij stečajnih upraviteljev, to je grd madež naše države, kdor pozna problematiko ve o čem govorim.
Treba je spodbujati ljudi, ki ustvarjajo lastna podjetja in delovna mesta ter spodbujati s stališla davčne zakonodaje, da podjetja dobiček vlagajo v razvoj podjetij, kot tudi zaposlene, ne pa v osebni luksus lastnikov, vendar to ne pomeni da je treba dobiček enormno obdavčiti, stem se odbija potencialne investitorje.
-Kako zmanjševati socialne razlike
Država mora preko davčne politike obdavčiti fizične osebe ne pa pravne osebe, treba je obdavčiti luksus fizičnih oseb, socialno državo je treba graditi peko dohodnine fizičnih oseb in narediti progresivno lestvico obdavčitev ter s tem manjšati socialne razlike, ne sme se obdavčevati podjetja preko obdavčitve plač, ampak fizične osebe glede na njihovo premoženje in obdavčljive dohodke, hkrati pa spodbujati z davčnimi olajšavami vlaganja fizičnih oseb v gospodarstvo. Treba je spodbujati da 1% elite vrača svoje premoženje nazaj v gospodarsto ali kakšno drugo družbeno koristno dejavnost, da denar kroži in obdavčiti trošenje 1% premožnejših ljudi za svoj osebni luksus. V primeru da se obremeni podjetje, plačujejo davek vsi zaposleni, posredbi nižanjem plač na račun konkurenčnosti podjetja, ot občutijo tudi tisti z nižjimi dogodki. Podobno kot v primeru DDV in DFT, ki sem opisal v prejšnih komentarjih. Moj predlo je da se vsa davčna zakonodaja usmeri na pobiranje davkov fizičnim osebam, na pravič progresiven način, hkrati pa se razbremeni pravne osebe.
Zdravo, Bivši Zaresovec!
Jutri bom prebrala vaš komentar.
Danes sem že toliko stvari prebrala – šit! – v moji glavi je pravcati čebelnjak. Še zmeraj pa nimam nobene konstruktivne ideje.
Ampak ta manifest je dober. Še enkrat sem ga prebrala. Sedaj imam že drugačen občutek-ne deluje mi več samo kot osnutek, to je že kar izdelan program v mini izvedbi. Seveda, dodatni predlogi so dobrodošli in bodo vsebini dodali novo vrednost in kvaliteto. Je pa že sedaj teh predlogov dovolj za en mandat-pot do njihove realizacije je dolga- a, je tko al ni tko? Sem pa kar optimistična- ni vrag, da ne bi vsaj nekaj od tega uspelo!
Upam, da bodo vaš predlog obravnavali.
Lp
Gospod Igor. Žal sem nehote prizadel vaš Ego. Se oproščam. Me pa veseli, da je vsaj kdo vsaj prebral moj post. Če in ko bom mislil na vas, bom uporabil veliko začetnico.
Včeraj se peljem mimo hotela Palace. Mar res mislite da si i. b., sesutelj primorske, zasluži veliko začetnico. Po moji presoji je za ljudi naredil več krompir z istim imenom, ki se je za ljudicelo fizično žrtvoval. (pojeden).
Moram priznati, da je molža, ki jo predlaga g bivši zame moteča. Verjetno za ostale Molzne Krave šo bolj. Najbolj je moteče kako in za kaj se to namolženo porabi: za vojsko in afganistan, za odpravnine in plače poslancem, strankam, županom, neuspešnim upravam, nadzornim svetum, invalidnemu sodstvu, nesposobni upravi, za mašenje oz dokapitalizacijo korit in peskovnikov vezistov…
Pred časom sem pisal, da honorarno delam, ker me rabijo, in da delam 5,5 meseca za državo, 6,5 meseca zase, in eda to, iz rok v usta, stanje ni ok. Zapisal sem, da bi od tega raje 20% raje sam investiral. Da bi kdaj zlezel na zeleno vejo. Sorodnik, podjetnik, to lahko počne, in dobiček investira. Mene se pa kritično molze.
Pisal sem tudi o varčevanju za starost. Stric je desetletja šparal kot cerkvena miš, da si sedaj iz prihrankov plačuje Dom. Ogabno je koliko mu banka obrestuje depozit, in še bolj ogabno je da mu obresti obdavčijo, čeprav si plačuje oskrbnino z njimi.
Z brezplačnim študijem se ne strinjam.Nekateri faksi, npr naravoslovni, bi morali biti brez šolnine, drugi, npr FDV, ekonomija, pravo, sociologija, zgodovina…. pa bi uvedel šolnine.
Mislim, da v ta debatni klub ozkogledo usmerjenih zame nima smisla.
Manjka vam širine, globine, čuta za drugega.
Saj je lepo kar piše v programu oz deklaraciji. Žal utopično. Če še na oblasti niste uspeli s tem-
Pa lep pozdrav od moje majhnosti.
@Bivši Zaresovec:
Jaz sem sicer ekonomsko nepismena, pa vendar trudim se razumeti po svoji zdravi pameti in logiki.
1. Državne investicije v infrastrukturo pomenijo zunanje zadolževanje. Ker gre pri tem za velika finančna sredstva, ne vem ali so domači investitorji dovolj močni, da prevzamejo tako veliko odgovornost. Tukaj je potrebna dosledna in učinkovita pravna regulacija.
2. Dobra poslovna ideja, ki ima perspektivo je edino merilo za odobritev kredita za ustanovitev in nemoteno poslovanje. Se strinjam.
3. Podjetja v državni lasti v celoti ali z deležem je treba prodati in privatizirati. Država obdrži le vitalne kontrolne deleže.
Mislim, da bi morala podjetja strateškega pomena ostati vsaj deloma v državni lasti. Poznamo države (stara Evropa), ki zlepa ne prodajo tujcem svojih strateških podjetij- trdno jih držijo v svojih rokah- vendar, in tu je ključ za razumevanje tega problema, – državljani jim popolnoma zaupajo. Ker je država dober in odgovoren gospodar ter upravljalec. Zakaj ni pri nas tako? Ni zato, ker ne zna in nima interesa za javno dobro (skrbi le zase) ter ne uživa zaupanja državljanov.
Dokler bo tako, je treba iskati drugo rešitev, to je prodaja strateškemu kupcu, ki je za SLO slabša, vendar vsaj toliko dobra, da se prepreči propad slabo vodenega podjetja.
Pozor! – prodaja oz. privatizacija ne sme povzročiti tajkunizacije-prepreči jo lahko le dobra zakonodaja.
PRVI POGOJ ZA USPEŠNO DRŽAVO IN GOSPODARSTVO JE VZPOSTAVITEV DELUJOČEGA IN UČINKOVITEGA PRAVNEGA REDA! POTREBNA JE TEMELJITA PRENOVA ZAKONODAJE S PODROČJA FINANC, GOSPODARSTVA IN DAVKOV.
4. Vaš predlog: da se davki pobirajo od fizičnih oseb na progresiven način in s tem razbremeni pravne osebe. Tako bi elita vračala svoje premoženje v gospodarstvo ali v družbeno koristne dejavnosti. Denar naj kroži. Obdavči naj se luksus. Podjetja pa vlagajo v razvoj in zaposlene-vzpodbujena so z davčno zakonodajo. Tu bodo veliki odpori. Se strinjam.
5. Davčne oaze?
6. Stečajni upravitelji-ja, spet je tu na delu zakonodaja.
Rudi Rizman, sociolog, politolog:
Trgi se ne regulirajo sami. Prav tako se ne stabilizirajo in regenerirajo.
Nobene naravne ovire ali meje ni, ki bi lahko potešila apetite kapitalizma po politični moči in dobičku. Če država ne uporabi zavor, ostaja družba brez obrambe.
Lp
Borisk, naštel si, kaj bi bilo potrebno spremeniti.
Tudi tisti, ki bo na volitvah zmagal in prevzel vodenje države, bo v predvolilni kampanji našteval mnoge spremembe.
Ampak, vse te spremembe, ki jih bo nova vlada predlagala, bo moralo ljudstvo sprejeti, sicer bodo padale na referendumih.
Kako si predstavljaš, da se bo brez DD dividende to dalo?
@mali Janezek
Jaz gledeam na podjetje kot na skupnost, sestavljeno iz boljw plačanih delavcev, kot tudi manj plačanih delavcev. Če se obdavči podjetje nosijo stroške poslovanja vsi zaposleni, se pravi se molze vse zaposlene. Lastniki bodo v vsakem primeru poskušali narediti vse, da se njih ne molze. Če pa se pobira pri fizičnih osebah glede na premoženje, potem se obdavči premoženje vsakega državljana in se molze na pravem koncu, bolj obdavčeni so tisti, ki imajo več, iztočasno se s pobiranjem davkov fizičnim osebam razbremeni podjetje ter posledično tudi nižje plačane delavce v podjetju. V naši državi je premalo obdavčen luksuz, ko enkrat bogata elita izčrpa denar iz podjetij, poskrbijo da je to celo legalno, njiov luksuz, jahte, dragi avtomobili, enormno velike hiše,… niso obdavčene, oziroma premalo. Treba bi bilo obdavčiti vse kar odstopa od povprečnega standarda v državi in s tem zmanjševati socialne razlike. Tako pa se država ukvarja preveč z obdavčitvijo podjetji plač zaposlenih, lastniki izčrpavajo po tihem podjetja, denar se seli v davčne oaze in na koncu ko je denar porabljen s strani fizičnih oseb, jim država nič ne more, podjetje v davčni oazi mu nakaže “formalno” kredit, tako ima vir prihodka urejen. Kaj bi s tem delno rešili je, da tudi če imajo državljani neke tajne račune v oazah, se jih obdavči glede na osebni luksus prikazan v EU državah in s tem država dobi nekaj nazaj v svojo blagajno. Primer, če nekdo kupi hišo 1000m2, se obdavči 30%, če ne kdo kupi hišo 160m2 davka ni, pa še to le za nepremičnino v kateri ima registrirano stalno prebivališče, vse ostalo je potrebno obdavčiti, ker vse ostalo je luksuz, enako pri avtomobilih in ostalih luksuznih zadevah, se obdavči vse kar odstopa od nekega povprečnega standarda. Nikoli ne bomo mogli, preprečiti sive ekonomije in mafijskih poslov, lahko pa močno omejimo zapravljanje tega črnega denarja s strani fizičnih oseb, preko davka na luksuz.
@Elizabeta
3. Zato pa pravim naj država obdrži kontrolne deleže v vitalnih za državo pomembnih podjetjih, tu mislim, da si je počasi že celotna politika enotna, pred leti smo še poslušali katere banke in zavarovalnice naj ima država v lasti, v zadnjem času je občutit nek konsenz, da je bolj optimalno le kontrolni delež. Država bo vedno slab gospodar, ker preko svojega lastništva politično kadruje v podjetju, ki je vodeno tako kot želi trenutna politična opcija na oblasti, to se ne bo dalo drugače preprečiti, kot da se država umakne iz gospodarstva.
4. To je dejansko nemogoče narediti, saj se s tem močno zmanjša možnost bogatenja najbogatejših, zato bi pri takšni ideji bil ekstremen upor elit.
5. Ne govorim o davčnih oazah. Le da je treba bolj razbremeniti glede davkov podjetja in bolj obremeniti fizične osebe po progresivni lestvici. Nepoštenim denar sploh ni problem zaslužiti, siva ekonomija dela svoje, lahko pa država močno oteži zapravljanje takšnega denarja. V primeru bolj za podjetja bolj ugodne davčne politike pa tudi plačne politike, bi veliko ljudi investiralo v našo državo, zadaj pa bi sledila delovna mesta, saj naša država ima vso infrastrukturo, pa tudi kader s katerim je mogoče delati. Sedaj s trenutno davčno politiko in konkurenčnostjo, pa se dogaja nasprotno, proizvodnja se seli na vzhod in v Bosno ter Srbijo, tega pa vsekakor ne želimo.
6. Javna tajna je, kako se dogovarjajo stečajni upravitelji, ko razprodajajo podjetje v stečaju, malo meni – malo tebi, težko bo tu kaj s pravnega vidika dokazati.
Dejansko je nemogoče preprečiti vse nepravilnosti in nepoštenosti, zato pa v primeru, da se obdavčijo fizične osebe glede na premoženje, vsaj tako lahko država dobi nekaj nazaj od tistih, ki imajo več.
Niste me prepričali, čeprav imate deloma prav.
Uravnilovke in psevdokomunizma sem imel že v Yugi dovolj.
Vi bi potem vsako leto zahtevali od tipa 30% vrednosti kot davek. V treh letih bi postala nepremičnina državna.
Situacija ni tako črnobela, kot si predstavljate.
Torej naj ne šparam in zidam hišo ampak naj zagonim denar za potovanja, šminkiranje, avto na lizing… da me ne boste molzli?
Pri plači so mi vzeli, pri dohodnini so mi vzeli, pri vseh stroških gradnje sem plačal davke, in zdaj mi pridete vi, in mi bi vzeli kar je nad 160 kvadratov!?
Gospod, eno je kar je iz plač, ob vseh plačanih dajatvah, ali pa podedovano, transparentno, drugo je pa špekulantski mišmaš z oazami, davčnimi izogibovalci, vezami….
Avto mam star civik l 98 (nuca 5-6 litrčkov). Erbege abs ima in to je dost. Glavno da ne ostanem na cesti, v okvari, ostalo so klanfe. Električnost, masaža sedala in podplatov, SUV, hibridnost, oblika in barva pleha…
Potrošništvo.
Mi v SLO bi radi živeli od tujih prihrankov (investicij) naše ljudi pa naganjamo v frčkanje in jih odvajamo od varčevanja.
Vsaka zadeva bi morala biti v primeru mišmaša sankcionirana. Žal pri nas ni pravne države. Divji zapad.
Rad prispevam za skupnost, ampak naj se troši transparentno, s pametjo.
Ampak saj je vaš cilj zgolj in razbremenitev podjetnikov. Zato vas s tem, ostalim,Ni odgovornosti, drakonske. ne bom matral.
@mali janezek
Ne nikakor nisem mislil, vsako leto 30% davek, ampak le ob nakupu, gradbenem dovoljenu,…, sam način kako to obdavčiti je formalnega pomena. Vsakoletna obdavčite pa se naj uredi drugače, za nepremičnine do 160m2 v katerih imajo dravljani prijavljeno stalno brebivališče, je moj predlog da so poproščeni davkov na neprimičnine. Moja ideja ni da bi se komu kaj vzelo, ampak da mora biti luskus dražji, nek osnovni standard cenejši. Kar pomeni da za izgradnjo nepremičnin do 160m2 mora biti z davčnimi olajšavami itd…, cena po m2 bistveno nižja kot je trenutno, za 1000m2 nepremičnino, pa bistveno dražje kot je trenutno, ker to je luksuz.
Nihče ne govori da naj ne šparate in naj ne zidate hišo, vendar vse kar je nad 160m2 je luksus, hkrati pa tudi bolj onesnažuje okolje s porabo energije, kar državo stane CO2 kvot in gradnja ter vzdrževanje nepremičnine več kot 160m2 mora biti dražja, bistveno dražja. Ideja je da le svoj kapital od svojega osebnega dohodka vlagate v družbeno koristne stvari, gospšodarstvo itd…, ste upravičeni do davčnih olajšav, če vlagate v osebni luksus ste obdavčeni. Če imate avto na lizing, in je vrednost avtomobila prek 30.000€ mora to biti sorazmerno obdavčeno in lizing temu primerno dražji pod omenjeno vrednostjo, pa mora biti nakup takšnega avtomobila cenejši in manj obdavčen kot je sedaj, ne potrebujete za normalno življenje masseratia za 200.000€, to je luksus, ki ga je potrebno obdavčiti, tako iz luksuznega stališča, kot stališča emisij.
Moja ideja je, da vam ne vzamejo pri plači ter da imate toliko večji neto, ampak toliko več pri nakupu luskuznih zadev, dočim pri avtu do 30.000€ in nepremičnini do 160m2, bi davke celo znižal od trenutnih ter s tem omogočil večjo kupno moč prebivalstvu, osnovne stvari ki so življensko potrebne bi jaz celo manj obdavčil, luksuz pa bolj. Seveda je pa stvar debate kaj je luksuz in kaj ne.
Nikoli ne bo pravna država delovala tako kot bi si želeli, vedno bodo veze in poznanstva in izkoriščanje sistema, tako da se je po mojem bolje lotiti problema drugače z drugega konca in obdavčiti tisto kar odstopa od nekega povprečnega standarda. Dejstvo je razne obdavčitve podjetij ne bodo ničemer propomogle, vsak podjetnik ve, da je brez računa lažje delati in se tako tudi počne. Posli tako niso evidentirani in država od tega nima nič, če pa se obdavči luksus, pa država tudi o nelegalnih prihodkov posredno dobi nazaj nekaj, ker državljani bodo svoj denar na koncu tudi zapravili, pa naj bo to legalno ali nelegalno.
Da še plastično razložim, da bo vsakomur jasno:
Npr. imamo “Strojanove in podobne” vsi so na socialnih transferjih, nihče v službi, nimajo uradnih prihodkov, siva ekonomija dela svoje, vozijo mercedes za 50.000€, z obdavčitvijo luksuza dejansko pobirate posredno davke od sive ekonomije, ki jih sicer ne bi mogli obdavčiti, ker dohodki iz sive ekonomije niso nikjer evidentirani.
Uravnilovka se bo na nek način vedno dogajala v socialni državi, tudi sedaj se pri obdavčitvi plač, dejstvo pa je, ne slepite se da je kdo v Sloveniji obogatel na račun svojega osebnega dohodka, bogati ljudje so polni gotovine, ki parkrat presega njihove osebne dohodke, tudi to se da legalno urediti, da niso v prekršku, ampak v primeru obdavčitvle luksuza, dejansko država obdavči neevidentirane prihodke oziroma sivo ekonomijo.
Ideja je, da se omogoči državljanom priti lažje do nekega osnovnega standarda s tem ko se jim poveča kupna moč ter oteži ektremno bogatenje bogatih, poveča prihodke države, iztočasno razbremeni podjetja in poveča konkurenčnost. To je zame socialna država. Ogromno imamo sive ekonomije, ki ni obdavčena od katere država nima nič, z njo pa se povečujejo le socialne razlike in s tem nezadovoljstvo v naši družbi.
Zakaj prav 160m2 ?…. Se mi zdi malo pretirano…. Nekaterim se nam zdi luksuz že vse nad 90-100 m2, kar je kar spodobna bivalna površina… Tudi manj energetsko potratna, luštna hiška… Dober avto pa dobiš že za do 20 000… Celo tako imenovane SUV-je… Torej smo lahko tudi skromnejši… Pa določimo torej kaj je luksuz nekoliko niže, glede na površine 3-4 sobnih stanovanj jih tudi z zgoraj omenjeno površino večji del ne bomo zajeli, iz luksuza pa bomo izvzeli tudi velik del vozil ter obdavčili tiste, ki imajo radi nekaj več pod pokrovom…
No ja, najbrž v vsakem grmu tiči zajec ali pa interes…. Še naprej lep večer…
@otmar
ni bil moj namen postavljati meje kaj se smatra kot luksuz in kaj ne, to je stvar debate, vrednosti sem navedel na pamet kot primer. Želel sem le dati idejo, da je po mojem mnenju bolje obdavčevati premoženje kot pa plače v gospodarstvu ter preko potrošnje obdavčevati luksus in dajati olajšave za vlaganja nazaj v državo in gospodarstvo.
Kvadratura razen s stališča varčnosti, pa še to je odvisno od same gradnje nepremičnine niti ni toliko pomembna, navsezadnje je bolj pomembna tržna vrednost nepremičnine, v končni fazi za 100m2 v LJ dobiš 200m2 na periferiji, ampak ni bil to moj namen in ne zastopam kakšnih interesov lastnikov nepremičnin do 160m2.
Bolj bi si želel konstruktivne kritike, zakaj takšna obdavčitev luksuza ni dobra oziroma kako razbremeniti plače in hkrati pobrati enako ali celo več davkov na čimbolj socialeno pravičen način ter opozoriti na dejstvo, da dosti prebivalstva zasluži svoje premoženje mimo uradnih prihodkov, s katerimi se povečujejo socialne razlike.
Oto, ne omejuj sebe in drugih na tak nečloveški način.
Ljudje naj na zakonit način zaslužijo kolikor največ morejo in naj svoj denar trošijo, kakor koli želijo.
Tiste, ki kradejo, pa ne moreš kaznovati z davki, za krajo so predvidene drugačne sankcije.
@stane
samo na žalost, te druge sankcije ne delujejo dobro in še dolgo ne bodo, lovimo kurje tate, pravi tatovi, pa hodijo okoli. Čeferini in razni Matosi vse uredijo če je potrebno, žal tako pač je.
Bivši, dokler bo državi iz lonca kaj krasti, se bodo vedno našli kradljivci.
Ta lonec je dobiček države.
@stane
jaz bi prej poimenoval tvoj dobiček, bolj kot dokapitalizacijo. Malo sva off-topic. LP
Nisva nič off topic.
Del dobička tvojega podjetja, ki ga država pobira kot lastniško dividendo vsem podjetjem v obliki davka na dobiček, je dobiček države.
Ker ga lastniki države, vsi državljani, ne dobivajo kot svojo lastniško dividendo v svoje žepe, ta lonec prazni pač neka elita.
Je sploh težko reči, da komu kaj kradejo.
Nikogaršnji denar pač vzamejo,” i nikome ništa”.
Zato tudi ni sodnih pregonov in ne kazni.
V imenu koga pa naj “kradljivce” sodišča sploh sodijo in kaznujejo?
predlagam še:
- obvezen državni odkup nepremičnih po tržnih cenah (in istočasno oddaja ali leasing nazaj “lastniku” v najem po socialnih/subvencioniranih cenah)
- pravico do brezplačne uporabe (državnega) električnega avtomobila
- naslednje volitve naj bodo tudi preko interneta
- brezplačen internet
VERJETNOST DA SE DELATE NORCA IZ VOLILCEV JE OGROMNA… ali pa je v igri šlamparija vodstva:
Komisija za statut Zares – nova politika je na podlagi 18. člena statuta sprejela predlog
sprememb Statuta Zares – nova politika in ga pošilja Konvenciji v obravnavo.
PREDLOG SPREMEMB STATUTA ZARES – NOVA POLITIKA:
…..
SREDSTVA IN FINANCIRANJE
33. člen
Stranka si v skladu z zakonom zagotavlja materialna in finančna sredstva za svoje delovanje s
prihodki od:
- članarin,
- prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb,
- daril,
- volil,
- od premoženja,
- dobička iz dohodka podjetja, katere lastnica je,
- proračuna.
Finančno in materialno poslovanje ureja pravilnik, ki ga sprejme svet stranke.
MANIFEST..
3. Zares proti kapitalsko-političnim omrežjem
a) Pravnim osebam prepovedati financiranje političnih strank
S spremembo zakona o političnih strankah in zakona o volilni kampanji je treba prepovedati
financiranje političnih strank in volilnih kampanj s strani pravnih oseb in tako odpraviti enega
od vzrokov za nastanek netransparentnih kapitalsko-političnih omrežij, ki potem
»ugrabijo« državo.
Komu kaj in koliko? Joseph Stiglitz na Wall Streetu
“POSTOJI sustav u kojem socijaliziramo gubitke i privatiziramo dobit. To nije kapitalizam, to nije tržišna ekonomija, to je poremećena ekonomija i ako tako nastavimo nećemo uspjeti ostvariti rast i nećemo uspjeti stvoriti pravedno društvo”, kazao je Joseph Stiglitz u obraćanju prosvjednicima na Wall Streetu. http://www.index.hr/vijesti/clanak/s-prosvjednicima-na-wall-streetu-danas-i-sindikati-sistem-u-kojem-zivimo-ne-funkcionira-za-99-posto-ljudi/575478.aspx
V ZDA državljani že zahtevajo spremembo ekonomskega sistema: http://www.youtube.com/watch?v=kQW0hHa1WP4, v Sloveniji bo prvi protest 15. oktobra na Kongresnem trgu. Verjamem, da z Manifestom za Novo ekonomijo odgovarjamo na prav ta – zelo aktualna pričakovanja družbe.
@Tadej Slapnik, 15. oktobra bo na Kongresnem trgu dan FairPlaya… v kolikor niso Soros and co. dobili prednost… v kar ne verjamem… vsaj ne upam verjeti…
dan FairPlaya pa ni politična manifestacija temveč je posvečena poštenosti in iskrenosti v športu in politiki…
Tadej, kot funkcionar in aktivni član stranke prosim predlagaj na konvenciji spremembo 33. člena statuta, da ne boste po nerodnosti skakali v posmeh volilcem…
Tadej Slapnik pravi: V ZDA državljani že zahtevajo spremembo ekonomskega sistema, v Sloveniji bo prvi protest 15. oktobra na Kongresnem trgu. Verjamem, da z Manifestom za Novo ekonomijo odgovarjamo na prav ta – zelo aktualna pričakovanja družbe.
Tadej, ne bodi naiven, povsod po svetu ljudje protestirajo proti oblastnikom, ki so jih sami izvolili in ti boš na oni strani barikade.
Ne hodi med njih s kakšnim transparentom o Zares stari ekonomiji z novim naslovom.
Ko se strasti, podkrepljene s kakšnim pivom Tajkun, razplamtijo, lahko pričnejo leteti tudi kocke.
@Tomaž Jakhel pravi: Tadej, kot funkcionar in aktivni član stranke prosim predlagaj na konvenciji spremembo 33. člena statuta, da ne boste po nerodnosti skakali v posmeh volilcem…
Tomaž pridi na konvenvencijo in skupaj predlagava spremembo statuta, ki pa pa naj bo datirana na dan, ko bo zakon vsem strankam omejil financiranje s strani pravnih oseb., verjetno se strinjaš, da je potrebno v politični tekmi zagotoviti enake možnosti za vsem.
@stane pravi:
Tadej, ne bodi naiven, povsod po svetu ljudje protestirajo proti oblastnikom, ki so jih sami izvolili in ti boš na oni strani barikade.Ne hodi med njih s kakšnim transparentom o Zares stari ekonomiji z novim naslovom.
Stane, kdo je omenjal transparente Zaresa? Osebno sem omenil Manifest, ki odgovarja kako v naši družbi odgovoriti na pričakovanja državljanov. Ker vem, kaj sem kot izvoljen funkcionar počel zadnji dve leti se nimam težav soočiti se tudi s “tajkunskim” pivom opugumljenimi.
Moram reči, da so na odmevih lepo razložili, zakaj so programi abstrakni, brez konkretnih obljub, brez terminskega plana, v smislu, da se je treba zavzemati za bolj pravično družbo, socialno in pravno državo, skratka standard pred vsakimi volitvami, programi vseh stank pa so tudi bolj ali manj identični. S temi filozofskimi abstraktnimi idejami se pušča odprta fleksibilnost za kasnejšo interpretacijo uresničenih rezultatov, odprta opcija za sklepanje koalicij, zato še enkrat ponavljam, da takšni programi niso ničemer podobni, vendar so mi odmevi danes odprli glavo zakaj je tako in če razmislim s političnega stališča je takšen program vsekakor zelo dobro premišljen.
Tudi razumem, zakaj je bilo vedno v interesu politike, da je ena zavarovalnica in dve banki v državni lasti, da lahko politika postavi svoj nadrzorni svet, ki imenuje upravo, ki finančno servisira “potrebe gospodarstva”, mi pa poslušamo o nekem nacionalnem interesu, glede lastništva bank in kako je to vitalnega pomena za Slovenijo že 20 let, davkoplačevalci pa vsake toliko časa dokapitaliziramo banke. Dodatno se v program vključi še nekaj socialnih floskul, kot so soupravljanje zaposlenih, razne udeležbe pri dobičku zaposlenih, socialno podjetništo, obdavčitev krivcev krize “finančni sektor”, prepoved financiranja strank s strani podjetij itd…., kar je seveda všečno malemu delavskemu človeku, s tem se pridobi kakšna politična točka delavskega razreda, program pa konkretno ne obljublja nič, niti en konkreten realen cilj ter način kako in kdaj ga uresničiti, niti kakšen je predviden rezultat, skratka je nepopisana knjiga, ki omogoča popolno fleksibilnost in s tem stranka ne prevzema nobene odgovornosti za kakršenkoli rezultat ob koncu mandata. Če bo ta ob koncu mandata slab, oziroma podpora volilnega telesa slaba se potegne ven 2. sv vojna, par afer političnih konkurentov, mobilizira volilno telo, pa je problem rešen. Osnovne usmeritve programa: vlaganje v razvoj, rast gospodarstva, socialna in pravna država, pa so stalnice v programih od 91. leta dalje in predvolilne obljube vseh političnih opcij, tako da to ni nič novega.
-Predlog
Bolje, da mi delamo vsak svoj posel, z politiko in idejami o boljši ter pravičnejši družbi itak nima smisla zgubljati časa, eno so ideje, drugo pa politična volja in prevzemanje odgovornosti za uresničitev takšne optimizacije države. Medtem, ko zgubljam čas – že več let in spremljam politiko, sem se naučil to, da nikoli ne bom aktiven v politiki, ker nima smisla. Tako kot gledam zadeve, se mi še najbolj pošteni zdijo člani strank, na občinski in pokrajinski ravni, kjer ljudje dejansko verjamejo v boljšo in pravičnejšo družbo – še niso toliko “pokvarjeni”, vendar ne razumejo bistva, zakaj gre, medtem ko je na državni ravni čisto druga scena in interesi. Če zaključim, je politika na državni en sam šov pred kamerami, pod mizo pa biznis servisiran s strani državnih bank, prikrit volilcem, vsake toliko časa kaj pricurlja, po potrebi, preko raznih afer, če se kdo komu zameri ker preveč lobira za svoje interese, vendar v osnovi je tako kot je bilo od nastanka človeštva.
Dokler ne vidim konkreten program s terminskim planom, ZARES ne bo imel mojega glasu, ker je vse skupaj en blef o novi politiki. Verjamem da bo 15. par urna razprava vodilnih od 13. strni dolge programu, ki ne obljublja nič konkretnega, na koncu se bo malo zaploskalo in sprejelo. Verjamem, da ne bo niti ena sprememba programa sprejeta, ker je s političnega stališča program dobro premišljen, kaj se sme obljubit in kaj ne, da ne bi bilo bumeranga ali problema pri sklepanju morebitne koalicije in zato je napisan bolj na načelni ravni nihče pa ni v stanju obljubit konkretne reforme in to pred volitvami. Glede na to, da ni neke konstruktivne debate, na temo nove ekonomije, predvsem s strani vodilnih v ZARES, pričakoval bi vsaj večjo aktivnost Darje Radič na to temo in ker ni govora o konkretnih ukrepih, ki bi si jih stranka upala obljubiti in se s tem zavezati s predvolilno obljubo, bom raje počel bolj koristne stvari kot spremljal politiko. Jaz pač nisem ovca, ki sledi čredi, ampak razmišlja s svojo glavo. Lep pozdrav in želim ZARES obilo uspeha na volitvah.
Me zelo veseli, da ste spregledali. Dobrodošli.
Ozadje je, kako sleči nekdanje državljane yuge v slo do nazga.
1. Najprej se jim je pokradlo kar so v jugi ustvarili, in kar jim je predstavljalo neko varnost – za penzije, za zdravstvo, za šolanje, za socialo, za infrastrukturo za ljudi…
Vaba, korenček, ki je osliče pretental, je bilo, da bomo vsi certifikatni lastniki. Kapitalisti, bodoči buffetti, lastniki slovenskih nokij in mikrosoftov.
Certifikate seveda večina ni imela kam pametno vtaknit, primanjkovalo nam je pa tudi znanja.
Perfiden plan ZDA, cije, vatikana, argentine……
In zgubili smo socialo (penzije, zdravstvo…) in zaposlitve.
Kaj zdaj, ko je večina lastnine iz yuge prerazporejena?
ZDAJ POBERIMO LASTNINO ŠE JANEZKIM IN MICKAM.
Nikjer na sdvetu menda ni toliko lastniških stanovanj. Pa vikendov…
In to je vir dodatnega plenjenja oz kraje.
Moto: iz lastnikov narediti najemnike.
Način: preko dražb naj pride ta lastnina v roke peščici pravih. Poti sta v prvi fazi dve: ali ti nepremičnino zapleni banka (krediti) ali država (neplačevanje položnic, povrnitev socialnih pomoči in podpor (aplemba dediščine)…
In vse to bosta tako država (ki je menda slab lastnik) in banke PRODALI NA DRAŽBI, kjer bodo kupili NAŠI tapravi. ki so dobro obveščeni, polni denarja sumljivega porekla in predvsem imajo veze.
In v slo bo moderniziran sužnjelastniški sistem. Dokler te bodo rabili, te bodo futrali, če boš tiho, ko te bodo odrabili, ker bosš star bolan, premalo učinkovit pa crkni. Pod mostom.
2. Državljanom so perfidno vzeli oblast. Preko številnih posrednikov, ki so jim potrebe in volja državljanov figo mar. Sori, tudi Zares je tak.
Izdelajo ti neizvedljive programe, korenčke, ki so vaba za folk, da jim odstopi še tisto zadnje pravico, volilno, svoj glas.
Vmes izkoriščajo splošen srd ljudi, in jih, da sidajo duška, napumpajo da gredo na referendume rušit zakone, da folk lažno dobi občutek da v končni fazi odloča. Nič ne odloča, odločajo zgolj tisti ki so jih napumpali. Ker reforme vseeno pridejo. Pa referendum gor al dol.
Ker se zadolžujemo, ker smo vedno bolj odvisni, zvečine smo vedno bolj resni.
In za skorjo kruha, boste tudi vi g bivši plesali kot bo špekulativni finančni kapital žvižgal.
Naši valpti in kapoji bodo malce lažje dihali, kot tisti na dnu.
Lep program, ki pa bo sprejet, ko bo, če bo …
Tako kot da jaz sanjam manifest da bi odprl podjretje za izdelavo vesoljske ladje enterprajz za zvezdne steze in gradil in prodajal stanovanja na luni in marsu.
Naša manifesta imata marsikaj skupnega.
Vprašljivo izvedljivost.
Bodimo realni z roki, odgovornostjo, načinom.
Pač pred volitvami SO DOVOLJENE SANJE. (kot so bluzili tatovi v letu 91)
Skrbnik te spletne strani naj mi dovoli en komentar, ki ne spada pod ta naslov.
V DZ bodo ponovno obravnavali predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je nastal na pobudo Franca Jurija.
Berem, da ima zakonodajna-pravna služba v DZ ugovor oz. pomislek:
le-ta je opozorila, da bi zakon, ki omogoča preiskavo za pet let nazaj, lahko romal v presojo na ustavno sodišče, ker omogoča odvzem lastninske pravice, ki jo ustava močno varuje. (Dnevnik, 6.10.2011)
Protestiram proti takemu pomisleku, ki ima lahko za posledico še eno blokado zakona, ki dejansko uresničuje načelo pravičnosti in enakosti vseh pred zakonom.
Takega pomisleka pa ni bilo za prejemnike varstvenega dodatka.
VOJNA
Bila je vojna kot vse ostale.
Vojna za last in oblast.
Lastnik kapitala je bila družba, lastniki
družbe pa neimenovani.
Nekdo je začel razlagati, da so to
narodi, drugi, da so republike, tretji, da
je federacija.
Najneumnejši so govorili, da družbena
lastnina sploh ni lastnina.
Najpametnejši so nesramno laž vzeli
dobesedno.
Nihče več ni hotel poznati edinega
pravega lastnika, državljana, civilne
družbe.
Začela se je druga revolucija.
Razlastninjenje civilne družbe.
Namesto, da bi družba izdala delnico, je
izdala lastnika.
In družba je postala necivilizirana.
Verjetno je šlo za pomanjkanje zdrave
soli v glavah kraljevičev.
Ali pa celih narodov.
5
Orng zaslužit, kao pošteno, je dosti režje kot krast ali goljufat.
Ob branju na forumu počasi začenjam dvomit v ženske kao potencijalne vodje. Kljub faksu in pričakovani življenjski modrosti.
Da jim je ob ozkogledo najpomembnejša frizura, barva las in mejkap vodje in pa neka abstraktna poprava oz represija lumparij. Ob tem da ji jemljejo pojutrišnjo penzijo, da ji pripravljajo odvzem lastnine stanovanja, hiše…
sam ostajam pri tem, da je odslej edini možni vir kraje odvzem stanovanj, hiš, premoženja… Vse posredno poceni v roke prebrancev, folk pa jim bo pol za svoje bivše lastnine plačeval ekonomski najem.
To pa res ni nobeni reči podobno da je slo tolko lastniških stanovanj. Skoncentrirano sprivatizirat.
Bi predlagal, da cesto pr stožicah, ki vodi na žale poimenujejo peterle-saksova. Namesto ceste dveh cesarjev, ki vodi na smetiše pa argentinska.
Dovoljene so predvolilne sanje po 5 dec bo pa nova noč.
@Bivši Zaresovec
Ker ste tako iskreno povedali, kaj smislite o političnih programih in namerah tistih, ki jih pišejo, naj še sam povem, čemu po mojem mnenju služijo takšni komentarji, oziroma takšno “denunciranje” politike in politikov. Po mojem predvsem alibiju, za lastno nepripravljenost vstopiti v ta svet in poskusiti, kaj spremeniti.
Zaresov Manifest za novo ekonomijo je v poglavju o ukrepih konkreten, da bi bil težko bolj. Zahtevati, da se da v njega datume in roke pa je lahko zgolj izraz nerazumevanja vloge političnih strank in izvršnih organov države. Politične stranke oblikujejo politične in ne vladnih programov. Vladne programe oblikujejo vlade. Ker je vlada organ, ki ima za rokovno opredelitev dovoljšnjo politično moč in resurse za vse potrebne izračune.
Desjtvo, da to ni znano trem (pravzaprav enemu) komentatorju v včerajšnjih Odmevih je pač žalostno. Kot je žalostno, da sta dva od njih povsem očitno blefirala, ko sta ocenjevala politične programe, saj je bilo od daleč vidno, da jih nista prebrala.
@TadejSlapnik
Nisem več član stranke. Razlog tiči da se nisem strinjal z obveznim plačevanjem članarine, dokler ne bo transparentnosti… zdej pa v statutu tudi ne zasledim, da bi moralo biti obvezno (no ja lahko, da je to plod moje šlamparije)… pa na jetra mi je šlo, da v nekaterih OO tega stranka ni zahtevala in je s tem postavljala članstvo v neenakopraven položaj…
Poleg tega sem med organizatorji dneva FairPlay na Kongresnem trgu in nimam namena prepustiti svojih obveznosti in odgovornosti na pleča drugih…
Rad bi pa videl, da je v političnem etru Začetnik… in sicer tako, kot sem že Bogdanu davno predlagal, da se na spletnih straneh javno objavlja koliko denarja in od koga je stranka prejela… ter kam in komu ga je (ter zakaj) nakazala naprej….
Manifest za novo ekonomijo ima pa moji oceni zelo pravo pot in tudi ambicijo biti konkreten. Ta poglobljena refleksija našega časa in iskanje odgovora, ki je seveda skrit v nas samih, me navdaja z optimizmom. Epistemološki rez, da kriterij rasti BDP in trg, ne samo, da ne zmoreta ampak, da nista nikoli imela (z)možnosti uspeti zgraditi harmonične, pravične, trajnostno razvojne družbe. Danes bi lahko dejali, le kako bi, če delujeta na izkoriščanju, pohlepu, gonu po še, za vsako ceno. Že zadnji trije termini ne obetajo pravičnosti, enakopravnosti, enotnosti. A tudi slednji trije termini me ne navdajajo z vnaprejšnjo srečo. Obrat k samoomejevanju me zelo spominja na socialistične doktrine samoupravljanja itd. Ne, da to ni v redu, samo praktična izkušnja je slaba. Torej ni vprašanje ali je pot prava, ampak, ali smo za na pot pripravljeni in primerno oblečeni. Na to pot na sili končna metastaza kapitalizma kjer finančna kemoterapija razžira družbo. A popotnica referendumske blokade je vse prej kot obetajoča. Obrat k naravi, ki je ravno tolikšna ideloška paradigma kot vse druge, ne more biti ultimativna rešitev. Lahko pa vsebinsko polni napore družbe k razumevanju odvisnosti in občutljivosti do sočloveka, živali, rastline ali okolja.
Morda iz tega kar sili praktično spoznanje, da je potrebno vlagati napor k reševanju sledečih problemov:
Danes imamo v naši državi veliko število praznih stanovanj, propadajočih objektov tako gospodarskih kot stanovanjskih. Pa vendar želimo graditi še in še. Tudi za ceno, da bomo uničili vsa kmetijska zemljišča.
Da imamo centralizirano državo kjer se vse dogaja v Ljubljani. Rezultati so vidni. Ceste prepolne, parkirišča prepolna, onesnaževanje prekomerno zaradi transporta, periferija oz ne- ljubljana pa propada. Poglejmo na cesto in videli bomo kako redek je pojav, da se poleg šoferja, ki je očitno nujno zlo, vozi še kdo.
Uvažamo krompir z Ukrajine, motovilec iz Nemčije, jagode z Italije. To ni prosta trgovina ampak kretenizem. Naša država je polna gozdov. Kako ravnamo z njimi. Kam gredo najboljši »hlodi«? Kako se zbira biomasa? Kje se dela pohištvo. Lahko rečemo, da Avstrijci nam prodajajo pohištvo, mi pa ne pomislimo, da smo kot Izraelci, ki kupujemo pomaranče?!
Imamo rudarje, tako velenjske kot zasavske. Lahko bi prekopali celo Slovenijo z podzemno transportno infrastrukturo, geotermalnimi viri. Zagotovo bi bilo to ceneje kot kasneje obratovanje bloka 6.
Umetnost… http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/sp-v-svojo-obrambo-bonitetne-ocene-so-umetnost.html
s.d., slaba tolažba za podjetje RS, ki je zadolženo do grla.
Če Jankovič, Janša ali Pahor, ne bodo uvedli 25% EDS, se bankrotu ne bomo izognili.
Boš, kot solastnica kapitala podjetja RS, na referendumu dala soglasje?
Jederska energija, denar, znanje, državo…. vse laho zlorabimo in obrnemo SAMO zase proti vsem drugim. Izhod naj bi bil v sistemski umestitvi podjetnega, inovativnega in družbeno odgovornega posameznika v vodstveno elito družbe. Motiviran naj bi bil z družbeno sprejemljivo akumulacijo, ki jo ustvarja na globalnem trgu.
Inkvizicija in nato nekaj časa tudi komunizem so tisočletja z anulacijo selekcionirali populacijo, ki je bila podjetna intelektualno in poslovmo ( glej knjigo Chees and worms , Carlo Ginzburg)).
Na mesto vodilne komunistične partije ali vodilnega klera, naj bi elito družbe predtavljali prej zgoraj omenjeni. Žal se v vsakem situ zaredijo črvi in edino zdravilo proti črvom ni uničenje črvov ( elite in delavcev) tenveč sistemsko zagotoviti ustrezno pretočnost med obema poloma.
To je mogoče le z uvedbo popolne transparentnosti v javne zadeve in predvsem večje fleksibilosti oz pretočnosti v samih konicah elite, ki se bi morale veliko hitreje in neboleče menjavati, kot se trenutno v Sloveniji.
Kdo je že bil predsednik Laburistov v Abgliji pred 15 leti. Komaj kdo se spomni. Mi pa imamo še vedno ene in iste gobezdače na čelu ključnih političnih strank.
Govoriti o novi ekonomski platformi je torej brez momenta, če se hkrati ne govori tudi o novi politični platformi.
Ta platforma je lahko samo popolna ekonomska demokracija za vse na osnovi lastništva kapitala.
Lastnik kapitala družbe država je ljudstvo, vse državljanke in državljani, od rojstva do smrti.
Stane, ali se ti ne zdi nekoliko naivno z DD ponovno privezati delovne dušice k skupnemu koritu-državi, sedaj ko ovčice hudo zahtevajo spremembe.
Ljudje smo čustvena bitja in en sam DD na koncu leta, ki bo vseskozi pod velikim vprašajem, razen če ne bo tudi negativni oz -DD, torej tudi nekakšen davek zaradi slabo vodenega podjetja.
Sploh pa vodenje z distance pri tako kompleksnih sistemih, kot je današnja družba ni več učinkovito. Sprijatniti se bomo morali z večjo samoregulacijo na individualnem nivoju zato, da ne bo potreben prevelik državni aparat, to pa je možno samo s ponotranjenjem nove platforme, tako nekako, kot so ob razpadu sistema v obdobju reformacije naredili luteranci-zvezali so duše na mikro-družinski ravni, medtem ko je katoliška elita poslala jezuite na novo rekatolizacijo- vzpostavitvijo kontrole nad delovnimi dušicami.
Hermes, ti očitno še zdaj ne razumeš, kar pravim, morda bo Stanovnik.
Spoštovani g. Stanovnik, država je podjetje, ki preko nematerialnega vložka v vsako podjetje v višini davka na dobiček obvladuje vsa podjetja.
Če sama ni konkurečna, kar pomeni, da deluje profitabilno, tudi ostala podjetja ne morejo biti konkurenčna, ker jim z visokimi davki povzroča prevelike stroške.
To dejstvo pa ni povezano z nobeno ideologijo, to je preprosto naravni zakon ekonomije, ki pravi, da je dobiček seme družbene reprodukcije človeka, tako kot je vsako seme seme reprodukcije vsakega živega bitja.
Je pa res, da to seme, davek na dobiček podjetij, ki je hrati tudi dobiček države, v reprodukcijo vstopa na napačnem koncu.
Ta denar, ki je hrati tudi mera primarne emisije denarja, bi moral začeti svojo pot pri lastnikih države v obliki mesečne dividende na delnico države, ki jo ima v obliki potrdila o državljanstvu vsak državljan, ne pa v obliki kreditiranja ali dokapitalizacije bank, ki potem z obrestnimi krediti financirajo potrošnjo.
Primarna funkcija bank je zbiranje prostih sredstev prebivalstva in podjetij in na tej osnovi kreditiranja potrošnje enih in drugih, ne pa obratno, kar se sedaj potencirano z neoliberalističnimi triki dogaja pospešeno v celem svetu.
Če bi vsaj Pahorjeva vlada, začeti bi pa morala že Peterletova, oziroma Drnovškova, začela dobiček države, torej davek na dobiček podjetij, izplačevati v obliki mesečnih DD dividend vsem državljanom, ne pa da je ta denar metala v prazno v banke, bi do naše finančne krize sploh ne moglo priti.
Če pa bi to počele vse države, tudi do hiperprodukcij in do svetovnih cikličnih kriz ne bi moglo prihajati v tako drastičnih oblikah.
Ker imate velik vpliv v politiki, zahtevajte od bodoče vlade, da se izplačevanja DD dividend loti takoj, namesto da bo zopet vsula vrečo denarja v dokapitalizacijo NLB.
Če je največja banka spoh kaj vredna, bo izdala delnice in državljani jih bodo s svojim denarjem kupovali, ne pa, da jim ga bo preko njihove države NLB preprosto ukradla.
Količina in vrednost denarja v obtoku je odvisna od količine in vrednosti dobrin, ki jih sproducira neka ekonomija. Vrednost dobrin se določa na trgu. Zakaj ni inflacije v Evropi , kljub upadu proizvodnje in tiskanju denarja in zakaj je ni v ZDA? To trenutno najbolj skrbi ekonomiste!
Dobiček (maralno) pripada tistemu, ki je neko inovacijo uspešno plasiral na trgu, pri čemer seveda ni nujno, da je sam inovator, kakor tudi ni nujno, da je sam že imel zadosti finančnih sredstev, torej je mogoče, da je potreboval tudi finančnega špekulanta za kredit. Že iz te strukture generatorjev dobička je jasno, da dobiček ni nikakršno seme razvoja, temveč je to podjetnost, inovativnost in preračunljivost, ki pa so vse lastnosti posameznika.
Dobiček deliti med državljane, pa četudi le z dividendami je torej v nasprotju z generiranjem razvoja.
Problem države in elit je v tem, da inovatorji in podjetniki ne dobimo kreditov, politiki in priležnice pa jih. Država, denar, elite izgubljajo kredibilnost in legitimnost, vendar ne želijo izgubiti udobja odločanja na naš račun, zato nas želijo kar naprej reševati iz krize tako, da nam gre vedno slabše. Potreben je nov družbeni dogovor vseh, ki ustvarjamo dodano vrednost, ki bo na posameznih ravneh človeškega življenja določil okvirna nujna ravnanja družbe in posameznika ter postavil v središče produkcijo dodane vrednosti torej: kako ustvariti podjetnega, družbeno odgovornega posameznika, kar je možno le ustvarjanjem gradirane konkurence pri izobraževanju, s transparentnostjo pri političnem odločanju ter s čiščenjem idej in dobrin skozi oz. na globalnem trgu. Če to ne storimo, nas bodo iztrebili kot so ameriške indijance. Predvsem pa se ne smemo pustiti kvazi elitam, da nas izolirajo iz globalnega trga in nam zopet prodajo idejo, ki jih bo ohranila na oblasti na naš račuin še za nekaj let. Zaupajmo torej tistim, ki so dejansko dokazali poslovno uspešnost in družbeno odgovornost.
In, ti zadnji so kdo?
Sam bi sicer bolj rekel, da je bolj bistvo koliko prodaš, kot koliko ustvariš, dodaš vrednosti.
Bi rekel, da je morda to zaprt krog. Zato ker je en bolj inovativen, proda svojih izdelkov več, ostali pa na ta račun zato manj.
Zelena veja je premala, da bi ves svet sedu na njej.
Problem je tudi kdo bo lahko kupil, si špogal. Na kupcih nivoja Kresalove, Jankovičevih sinov, Zagožnov, Wolfov in vse ostale skisane smetane ni nevem kakšen trg. Pa tud če si vsak smetanko vsak let kupi pipostrela in jakopinovo lušino, pa renojev piš in krkin odvajal in vsak dan tanka v svoj konzervni park.
Dvomim da je država zgolj podjetje.
Dvomim pa tudi, da bi se slo kaj povzpenjala z deljenjem cirkusa in iger, DD.
Prevelika je inercija sistema in prevelik je, da bi se zaradi drobnih nihanj kaj premaknilo v glavah.
In ta o izginotju slovenskih indosov. Niste na tekočem. To je že mem, se je že zgodilo.
Niso pa sloindiose zamenali kravji fantje ampak Potrošniki (lačnookci).
Če pa mislite na špraho. Pejte sam na obalo in poglejte na nacionalno sestavo.
Ko so ble slovite pomorske bitke v piranskem zalivu, je bila nacionalna sestave vojakov na obeh linijah identična. A ma pol arbitraža kaj vsebinskega pomena?
Maj širše bo treba zastavit. In v računici upoštevat tud minuse in deljenje, ne zgol pljuse množenje inpotenciranje. Ja, na korenje sem pozabil.
Lp.
Kdo sem jAZ? Črv, bi rekel Menoccio in Montereala, ki so ga inkvizitorji skurili na grnadi, ker jim je begal ovce.
Jasno je, da sam veliko ne moreš narediti in da država tudi ne more vsega, govorim samo, da je treba v strukturi elite, ki dejansko stoji za državo, dati prevladujočo VLOGO podjetniško poslovnimi elitam in zmanjšati ( enim drastično ) vlogo RKC, rdečim in novo komponiranim odvetniškim, energetskim in zdravniškim elitam-monopolom.
Sicer pa, čisto vino naj pije tisti, ki mu ne škodi ali pa naj preklopi na mešanico z vodo.
1%, 99% – http://www.mladina.si/dnevnik/10-10-2011-vemo__cesa_nocemo__ali_vemo__kaj_hocemo_/
Janezek pravi inercija in skisana smetana.
očitno potrebujemo malo več svežega mleka. ( energije in hitrosti ) oz. pretočnosti med ravnmi, ki je žal (pretočnost) zasirjena( blokirana).
Ni mi jasno, kako da gre Pezdircu zaresov manifest tako v nos. Kar piše na financah. Vsekakor pač prodaja svoje subjektivno mnenje podprto z znanjem programa študija ekonomije. Če razume ekonomijo, ne mene vprašat. Sveta, drugih in sebe pa ne rzume povsem.
Obstajajo neke mere oz meje goflanja, in kar je globoko pod in globoko nad mejo kliče po pregledu pri strokovnjaku. Zgodnje zdravljenje je pomembno. Skratka manična logoreja in besnilo.
Namreč, tako slab pa verjetno manifest spet ni, kot bi samooklicani vseved s primorske rad vsilil kot večinsko mnenje.
Za vozit afto rabiš gas, volan in žlajfe. Žal g RP žlajfov nima, torej ni za šoferja. Ne na cest ne v lajfu.
Aja, pa tud smisla za diplomacijo in taktiko nima.
Vsekakor se povsem strinjam z g Hermesom o nepretočnosti v SLO.
Fetišiziranje 1, 99 pa izpuščam, ker, ob takem folku, odprtoglavosti, se bi situacija kmalu ponovila, tudi če bi sedaj na novo premešali karte.
Lačne oči in videnje zgolj sebe. Pri 1% in pri 99%.
Slavoj nam ni pomagal pri pisanju Manifesta pa kljub temu razmišlja zelo podobno kot mi. Zakaj le?
Prepis njegovega današnjega govora: Today Liberty Plaza had a visit from Slavoj Zizek:
2008 financial crash more hard earned private property was destroyed than if all of us here were to be destroying it night and day for weeks. They tell you we are dreamers. The true dreamers are those who think things can go on indefinitely the way they are. We are not dreamers. We are awakening from a dream which is tuning into a nightmare. We are not destroying anything. We are only witnessing how the system is destroying itself. We all know the classic scenes from cartoons. The cart reaches a precipice. But it goes on walking. Ignoring the fact that there is nothing beneath. Only when it looks down and notices it, it falls down. This is what we are doing here. We are telling the guys there on Wall Street – Hey, look down! (cheering).
In April 2011, the Chinese government prohibited on TV and films and in novels all stories that contain alternate reality or time travel. This is a good sign for China. It means that people still dream about alternatives, so you have to prohibit this dream. Here we don’t think of prohibition. Because the ruling system has even suppressed our capacity to dream. Look at the movies that we see all the time. It’s easy to imagine the end of the world. An asteroid destroying all life and so on. But you cannot imagine the end of capitalism. So what are we doing here? Let me tell you a wonderful old joke from communist times.
A guy was sent from East Germany to work in Siberia. He knew his mail would be read by censors. So he told his friends: Let’s establish a code. If the letter you get from me is written in blue ink ,it is true what I said. If it is written in red ink, it is false. After a month his friends get a first letter. Everything is in blue. It says, this letter: everything is wonderful here. Stores are full of good food. Movie theaters show good films from the West. Apartments are large and luxurious. The only thing you cannot buy is red ink.
This is how we live. We have all the freedoms we want. But what we are missing is red ink. The language to articulate our non-freedom. The way we are taught to speak about freedom war and terrorism and so on falsifies freedom. And this is what you are doing here: You are giving all of us red ink.
There is a danger. Don’t fall in love with yourselves. We have a nice time here. But remember: carnivals come cheap. What matters is the day after. When we will have to return to normal life. Will there be any changes then. I don’t want you to remember these days, you know, like – oh, we were young, it was beautiful. Remember that our basic message is: We are allowed to think about alternatives. The rule is broken. We do not live in the best possible world. But there is a long road ahead. There are truly difficult questions that confront us. We know what we do not want. But what do we want? What social organization can replace capitalism? What type of new leaders do we want?
Remember: the problem is not corruption or greed. The problem is the system that pushes you to give up. Beware not only of the enemies. But also of false friends who are already working to dilute this process. In the same way you get coffee without caffeine, beer without alcohol, ice cream without fat. They will try to make this into a harmless moral protest. They think (??? unintelligible). But the reason we are here is that we have enough of the world where to recycle coke cans, starbucks cappuccino. Where 1% goes to the world’s starving children. It is enough to make us feel good. After outsourcing work and torture. After the marriage agencies are now outsourcing even our love life, daily.
We can see that for a long time we allowed our political engagement also to be outsourced. We want it back. We are not communists. If communism means the system which collapsed in 1990, remember that today those communists are the most efficient ruthless capitalists. In China today we have capitalism which is even more dynamic than your American capitalism but doesn’t need democracy. Which means when you criticize capitalism, don’t allow yourselves to be blackmailed that you are against democracy. The marriage between democracy and capitalism is over.
The change is possible. So, what do we consider today possible? Just follow the media. On the one hand in technology and sexuality everything seems to be possible. You can travel to the moon. You can become immortal by biogenetics. You can have sex with animals or whatever. But look at the fields of society and economy. There almost everything is considered impossible. You want to raise taxes a little bit for the rich, they tell you it’s impossible, we lose competitivitiy. You want more money for healthcare: they tell you impossible, this means a totalitarian state. There is something wrong in the world where you are promised to be immortal but cannot spend a little bit more for health care. Maybe that ??? set our priorities straight here. We don’t want higher standards of living. We want better standards of living. The only sense in which we are communists is that we care for the commons. The commons of nature. The commons of what is privatized by intellectual property. The commons of biogenetics. For this and only for this we should fight.
Communism failed absolutely. But the problems of the commons are here. They are telling you we are not Americans here. But the conservative fundamentalists who claim they are really American have to be reminded of something. What is Christianity? It’s the Holy Spirit. What’s the Holy Spirit? It’s an egalitarian community of believers who are linked by love for each other. And who only have their own freedom and responsibility to do it. In this sense the Holy Spirit is here now. And down there on Wall Street there are pagans who are worshipping blasphemous idols. So all we need is patience. The only thing I’m afraid of is that we will someday just go home and then we will meet once a year, drinking beer, and nostalgically remembering what a nice time we had here. Promise ourselves that this will not be the case.
We know that people often desire something but do not really want it. Don’t be afraid to really want what you desire. Thank you very much!
Link: http://occupywallst.org/article/today-liberty-plaza-had-visit-slavoj-zizek/
Zelo podobno razmišljanje, Žižkovo?? Zakaj le?
Sam tega “zelo” sicer ne vidim. Pa tudi “podobno” se mi vidi kot nekoliko spominja na…
Sicer pa sam jemljem v zakup, da je SŽ govoril američanom, ki slovijo po razumevanju, kritičnem razmišljanju, smislu za drugega, pravičnosti, realnosti…
Žal slabo kaže decembra.
Najprej županska lista, pol Žnidaršičeva, pol Manca in Matjaž hepening, sedaj Jankovič in za konec v dogovoru z Janšo še Virant s Pezdirjem. Slednje z Virantom je briljantna poteza JJ. Me pa sedaj ne čudi, da je pezdirj tako napadel Zaresov manifest.
BTW, nisem nič zasledil komentiranja, blogov o nasvetih norvežanovv SLO kako naj država deluje in ostalo.
Malo hladnega tuša za vašim lajk ideologe.
@mali janezek
še enkrat preberite manifest in potem Žižkov nastop, razmislite in mogoče po tem razumete na kaj odgovarjamo v manifestu ter o čem je govoril Žižek.
Tadej Slapnik pravi:
11. oktober, 2011 ob 21:48
@mali janezek
še enkrat preberite manifest in potem Žižkov nastop, razmislite in mogoče po tem razumete na kaj odgovarjamo v manifestu ter o čem je govoril Žižek.
Tadej, Slavoj je se v celem svojem življenju odziva post festum.
On komentira dogodke.
Je izvrsten opazovalec.
Dogodkov ne povzroča.
Za filozofe je to značilno, nagovarjajo druge v boj.
Oni so preužitkarji zgodovine.
Penzionisti.
kar nekaj časa nazaj, ko ste bili od Zaresa še v sedlu, sem bluzil, da so potrebna prelomna razmišljanja v ekonomiji. Zrušit tabuje, solirat z novimi pogledi. Velikost države ni ključna, bolj je ključna velikost duha in pogum pri plavanju proti toku.
Pa ni bilo ne beu ne meu od vas, ne v parlamentu, ne na vladi ne na nivoju EU.
Sedaj, predvolilno bi pa menjali plato. In vsi ti manifesti, predlogi, pisma etc so zgolj del predvolilne kampanije. Če prej v 3 letih na poziciji niste zmogli, je možnosti v teh par dneh po razpustitvi DZ še manj.
Sedanji eni in drugi ste pokazali svoj domet.
Tudi mali janezek se lahko podpisujem kot bodoči poslanec v sklicu med 2050 in 2054. (ohranjen stoinvečletnik)
S predlogi prekinite do časa po volitvah.