Ne ukinjamo zdravniške zbornice

Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je na novinarski konferenci pojasnila nekatere novosti, ki jih uvaja novela zakona o zdravstveni dejavnosti in v zvezi s katerimi so se v javnosti v zadnjih dneh pojavila različna mnenja in interpretacije.

Glede zdravniške zbornice oziroma njenega statusa in pristojnosti v prihodnje je Cveta Zalokar Oražem poudarila, da so se koalicijske partnerice strinjale, da bo poslej članstvo v zbornicah, ki spadajo pod pristojnost ministrstva za zdravje, prostovoljno. Kot je dodala, si koalicijske stranke ne prizadevajo ukiniti zdravniške zbornice, pač pa upajo, da bo zakon o zdravstveni dejavnosti omogočil prevetritev zbornice, saj le ta nima več podpore niti med zdravniško stroko niti v javnosti.

Ministrstvo za zdravje ima 4 pooblastila: podeljevanje licence, pristojnosti glede specializacij, register strokovnih nazivov, pristojnost strokovnega nadzora. Te pristojnosti lahko ministrstvo za zdravje prenese tudi na zbornico. Po novem bo ministrstvo prve tri pristojnosti lahko preneslo na reprezentativno zbornico. To bo tista zbornica, v katero bo včlanjenih ne manj kot 40% zdravstvenega kadra. “Menimo, da je ta številka ustrezna, saj bi to pomenilo, da lahko celo dve zbornici dosežeta tako število članov,” je dejala Zalokar Oražmova. Kar zadeva četrto pooblastilo, strokovni nadzor, pa bi se po novem zakonu v celoti preneslo na agencijo za kakovost, ki bi delovala kot javna agencija. Sprva je ministrstvo predlagalo, da bi bila omenjena agencija posvetovalni organ, kar pa se s prenosom strokovnega nadzora spremeni in agencija dejansko dobi pomemben status. Kar se tiče različnih mnenj o primernosti izvajanja nadzora s strani neodvisne agencije, je vodja poslanske skupine Zares dejala, da bo agencija, ustanovljena s strani Republike Slovenije, uživala največjo možno stopnjo samostojnosti in neodvisnosti. Neposredno nad njo bo vlada, nad vlado pa je javnost, je poudarila.

Po njenih besedah so bili koalicijski partnerji glede teh določil enotni, zato upajo, da bo postavljene okvire upošteval tudi minister za zdravje Borut Miklavčič.

Skrbi o nestrokovnosti so odveč, saj bodo postopke strokovnih nadzorov še naprej opravljali zdravniki. Koalicija si želi, da bodo to najbolj ugledni posamezniki, ki ne bodo izpostavljeni pritiskom stanovske organizacije, je še povedala Zalokar Oražmova.

3 x komentirano

• 1.  maks lavrinc pravi :
  10. februar 2010 ob 12:51    

  Kaj pa zdaj porečete poslanci, če je res minister pojedel besedo in pripravil zakon, ki ohranja pristojnost ZZ takšne, kot jih ima sedaj?

  Veliko pregovorov je mogoče najti na to temo, ampak naj spomnim le na tistega, da vrana vrani ne izkljuje oči. Slovenija je majhna, zato nam urejanje tovrstnih zadev ni šlo nikoli prav dobro od rok. In če z EU mislimo resno, bo morda na mestu tudi razmislek o sodelovanju tujih strokovnjakov pri tovstnih nadzorih. Starejši se bodo spomnili samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih sta bila zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. In ker so se na zdravniške zadeve najbolje razumeli zdravniki, so kmalu ključno odločali tudi v zboru uporabnikov.

  Minister je objektivno odgovoren za stanje na področju, ki ga pokriva, zato mu je treba dati možnost, da se pri ključnih strokovnih vprašanjih nasloni na strokovno organizacijo in ne na cehovsko združbo. In naj ob tem nikogar ne skrbi povečanje zaposlenih v upravi, kajti skrben pregled dela uradnikov, bi pokazal, da jih je samo v civilnem delu MORS-a za deset takšnih agencij.

• 2.  Silvester pravi :
  11. februar 2010 ob 14:56    

  Zakon o zdravstveni dejavnosti nastaja po enakem modelu, kot je nastala odločba o vrnitvi bulmastifov. Vse bistveno se dogaja v omrežju zdravniških in kapitalskih lobijev. Kolač je velik in tudi v krizi zagotovljen. Miklavčič, kjub dani besedi, ni upal ta vpliv zavrniti. To bi lahko storil, če bi sledil javnemu interesu. S popuščanjem zdravnikom ga ne upošteva in je s tem izgubil zaupanje javnosti in volilcev.

  Če mora ostati tako, da zdravniki nadzirajo in sankcionirajo sami sebe bi bili po tej logiki prav, da tudi vozniki nadziramo in sankcioniramo sami sebe. Ponujam izhodni ukrep. Ministrica Kresalova naj odpusti vse prometne policaje in prihrani denar, ki gre za plače in druge stroške. Ustanovimo Zbornico šoferjev. Na cesti bomo nadzirali drug drugega in kazni zaračunavali kar za šankom. pritožbe pa reševalo častno razsodišče. Vsi smo opravili šoferske izpite in predpise poznamo, kot zdravniki medicino, in imamo vse potrebne kompetence.
  Vem, da sem neresen in to prav tako kot zdravniki in minister, ki ohranjajo ureditev, da zdravniki nadzirajo sami sebe.

• 3.  andrejprelovsek pravi :
  12. februar 2010 ob 8:25    

  Nastaja dejansko pogovorna godlja sovražnega govora, nekdo že povezuje afero “Bulmastifi” s primerom “Nekrep” – res so v obeh primerih vmešani zdravniki, ki so odzadaj.
  Vendar pustimo primitivizme ob strani.
  Poznam zdravnike – ko so v nočnem dežurstvu pred otrokom ali starcem, ki umira, so prekleto daleč od tega našega parlamenta, nekateri daleč od Ljubljane in preskoka iz “sekundar v terciar” ipd.

  Tale celotna strankarska akcija o prostovoljnih zbornicah mi ni čisto nič všeč.
  Leta 2007 je hotela Janševa vlada pripraviti Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (se pravi Ministrstvo za okolje in prostor) , in na koncu te priprave (v začetku 2008 ) je nekdo iz Vlade vtaknil noter, naj bodo zbornice (arhitekturna in inženirska – dotedaj enotne in obvezne ) prostovoljne in da jih je lahko več ipd ipd.
  Vlada je pred tem že uspešno razbila Gospodarsko zbornico (vendar to je drugačen tip zbornice) in si ji rekla, pa dajmo še to.
  V arhitekturni zbornici so začeli razmišljanja, kako bodo delili premoženje (hišo), članarine in vse mogoče. Nadzora (disciplinskega) ne bo možno izvajati (ne bo ga smisla niti snovati), ker nečlanov ne moreš sankcinonirati, ipd ipd.
  Osebno sem kot ustanovitelj tiste zbornice vedel, da zbornica (stara 8 let) “že rahlo gnije” v svojih funkcijah in sem predlagal Ministrstvu (MOP) naj vzpostavi prevetritveno vlogo in instrumente (dialog v disciplinskem postopku, dialog v načelih, možnost preoblikovanja licenc po realni produkciji ipd idp.).
  Hvala bogu je takrat tista vlada 2008 padla na volitvah in zakon je šel v koš.

  Toliko za osvežitev zgodovine.

  Ministrstvu za zdravje se seveda (tako kot vsakemu ministrstvu) ne zdi ukvarjati s strokovnim nadzorom (ukvarja se z upravnim), pa tudi ne s konfliktom med več “prostovoljnimi zbornicami” ipd.
  Za nadzor mora tako ali tako vpoklicati specialne zdravnike, imeti dodaten budžet in zaposliti nove ljudi – pač normalna reakcija ministrstva “nadzor naj bo kar pri zbornici”.
  Prostovoljne neobvezne zbornice in nadzor ter disciplinsko razsojanje pa ne gre skupaj, seveda.