Pismo predsednici vlade in odgovor Ministrstva za finance
Odgovor Ministrstva za finance (16.1.2014)
Spoštovana gospa predsednica, mag. Alenka Bratušek,
z oceno slabih terjatev bank, njihovo dokapitalizacijo in z začetkom prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, naj bi Slovenija vstopila v proces finančne konsolidacije bančnega sistema in posledično tudi na pot oživitve gospodarske dejavnosti.
Če zapišem nekoliko poenostavljeno, pomeni prenos slabih terjatev bank na DUTB, ki je institucija v državni lasti, pravzaprav veliko podržavljanje premoženja gospodarskih družb (delno ali v celoti), seveda z namenom, da bi te družbe oziroma njihove deleže postopoma prodali in tako povrnili vsaj del javnih finančnih virov, ki so bila namenjena za sanacijo oziroma krepitev kapitalske ustreznosti bank. Glede na javne informacije o obsegu prenesenega premoženja lahko sklepamo, da bo prodaja tega premoženja pravzaprav pomenila »drugo veliko privatizacijo« po letu 1990.
V zvezi s tem nas v stranki Zares predvsem skrbi dejstvo, da je Zakon o ukrepih republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), ki ureja delovanje DUTB, izrazito podnormiran, kar zadeva postopke in njihovo transparentnost pri prodaji prenesenega premoženja. Tudi dejstvo, da to področje urejajo drugi zakoni, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o prevzemih, o trgu vrednostnih papirjev, siceršnja obligacijska zakonodaja, ne nudi zadostnih zagotovil, da bo prodaja prinesla optimalne učinke za javne finance. Naj opozorimo na 10. odstavek 11. člena zakona, ki med drugim, sicer utemeljeno pravi, da »DUTB ni kreditna institucija ali finančna institucija v smislu zakona, ki ureja bančništvo, investicijska družba v smislu zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali zavarovalnica v smislu zakona, ki ureja zavarovalništvo.« Seveda je v zakonu še kar nekaj določb, ki eksplicitno izvzemajo delovanje DUTB iz okvira obstoječe zakonodaje, kot na primer 28. in 29. člen zakona. Vse to pa lahko pomeni, da se bo DUTB pri konkretnih operacijah v zvezi s prodajo deležev vedno lahko sklicevala, da določena pravila, ki sicer veljajo v gospodarskem in finančnem okolju, zanjo ne veljajo.
Zato predlagamo razmislek, da bi s spremembami ZUKSB vendarle oblikovali določena pravila za prodajo premoženja in okrepili vlogo Računskega sodišča pri spremljanju konkretnih postopkov pridobivanja in prodaje premoženja.
Opozarjamo tudi na problem možnega konflikta interesov, v katerega bi lahko zašle tiste družbe, ki so sodelovale pri oceni slabih terjatev bank in so torej dobro seznanjene z notranjimi informacijami o posameznih kreditnih mapah. Seveda verjetno ni mogoče vplivati na to, da bodo nekatere od teh družb v postopkih prodaje premoženje tokrat sodelovale na strani potencialnih kupcev in torej ne na strani DUTB oziroma države. Vsekakor pa bi morali zakonsko prepovedati, da bi lahko svetovalna in druga podjetja, ki so sodelovala v postopkih ocene slabih terjatev, oziroma pri »stresnih testih«, aktivno vstopila v trgovanje za svoj račun in z lastnim kapitalom, ali pa bil bile soustanoviteljice ali delničarke v družbah, ki bodo odkupovale premoženje. To bi pomenilo neposredno uporabo notranjih informacij, do katerih so prišle ob opravljanju »stresnih testov« v lastno korist. Sodeč po pisanju medijev (Doktrina šoka, Mladina, 50/2013) se nekaj takega že dogaja, kar seveda postavlja pod vprašaj tudi objektivnost in nepristranskost ocen premoženja, ki je bilo preneseno na DUTB, saj lahko domnevamo, da so potencialni kupci, ki so bili hkrati tudi ocenjevalci, hkrati tudi zainteresirani, za čim nižjo oceno premoženja ter čim močnejšo rekapitalizacijo podjetij in bank še pred njihovo prodajo.
V zvezi z nameravanimi spremembami ZUKSB:
- podpiramo predlagano podaljšanje obdobja delovanja družbe na 15 let, saj se s tem ustvarja časovni okvir za bolj učinkovito prodajo premoženja in
- pričakujemo, da boste predlagali črtanje 3. točke 8. člena zakona, ki pravi, da »Ne glede na določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, se za neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB ne uporabljajo določbe omenjenega zakona, ki določajo, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah.« Poskus neposredne politične kontaminacije DUTB je treba preprečiti že na zakonski ravni.
Upam, da boste razmislili o naših pomislekih in predlogih in jih upoštevali pri nameravanih spremembah, ki urejajo delovanje DUTB.
Lep pozdrav,
dr. Pavel Gantar, predsednik stranke