Predsednik stranke Zares o dogajanju v koaliciji
Predsednik stranke ZARES – nova politika Gregor Golobič je na novinarski konferenci komentiral aktualno dogajanje v politiki oziroma v koaliciji. Uvodoma je v luči zadnjih skrbi ugibanj, pobud in predlogov o delovanju koalicije ter tudi namigovanj o predčasnih volitvah poudaril, da 8. aprila mineva natanko dvajset let od izvedbe prvih parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji, ob tem pa mineva tudi natanko deset let od dne, ko je bila takratnemu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku izglasovana nezaupnica v Državnem zboru.
“To je torej dan, ko se v slovenski politiki dogajajo zadeve z dolgoročnimi posledicami. Sam bom za jutri že danes premierju in predsedniku stranke Socialnih demokratov Borutu Pahorju predlagal, naj skliče sestanek treh predsednikov in predsednice koalicijskih strank, da se odprto in odkrito pogovorimo, si vzamemo dovolj časa po seji vlade za pogovor o stvareh, ki so odprte, o nezadovoljstvu, o kritikah, ki so izrečene, in prenehamo držati politično in širšo javnost v negotovosti zaradi zadev, ki niso tako dramatične, kot so videti. Zgodovinska paralela nam da tudi nekaj odgovorov glede predčasnih volitev. Predčasne volitve so v vsem tem obdobju ostale le črka na papirju in nikakor ni moč trditi, da v teh dvajsetih letih ni bilo razlogov, kriznih trenutkov in napetosti, ki bi lahko pripeljale do predčasnih volitev, vendar do njih ni prišlo.”
Golobič je poudaril, da imamo Ustavo, ki predčasne volitve definira na način (in to preseljuje tudi v Poslovnik DZ), ki jih v bistvu onemogoča. Dejal je, da gre za ostanek skupščinskega sistema, kjer je razmerje med vlado in DZ ohranjen kot razmerje med skupščino in njenim izvršnim svetom. “O predčasnih volitvah v Sloveniji odločajo izključno poslanke in poslanci, zato so vse izjave kogarkoli o predčasnih volitvah le računi brez krčmarja. Krčmarji v tej zadevi so poslanke in poslanci Državnega zbora, ki bi v primeru predčasnih volitev morali zavestno preko zelo zahtevne procedure.
Jaz sem že nekajkrat predlagal, v diskusijah o spremembi Ustave, da ta režim spremenimo in uravnotežimo razmerje med izvršno in zakonodajno vejo oblasti, kajti predčasne volitve so instrument, ki ga v odnosu do Državnega zbora potegnejo vlade in se skozenj kaže ravnotežje in vzajemno balansiranje med tema dvema vejama politične oblasti. In to je pomanjkljivo. To sem omenil tudi na posvetu pred pol leta pri predsedniku republike, kjer je potekala debata o ustavnih spremembah. Sedanja situacija bo dala argumente v prid razmisleku o spremembi ustave v tej smeri.”
Po besedah Golobiča smo bili najbližje predčasnim volitvam prav 8. aprila leta 2000, ko je bila izglasovana nezaupnica dr. Janezu Drnovšku, takratnemu premierju. Dogovor o tem je Drnovšek s takratnim vodjem opozicije Janezom Janšo že dosegel, vendar Janša za to ni dobil podpore v svoji poslanski skupini. Zato predčasnih volitev ni bilo, ampak je bil za šest mesecev izvoljen za mandatarja Andrej Bajuk. Kot poudarja Golobič, to pomeni, da predčasnim volitvam v parlamentu niso naklonjeni, čeprav gre za skrajšanje mandata za 6 mesecev. “Predčasne volitve so nekaj, kar se dobro sliši, kar daje vtis ovinka mimo vseh težav in sitnosti, ampak te je treba vzeti kot definicijo parlamentarne demokracije in z njimi živeti in vleči poteze z mislijo na spremembe,” je dejal Golobič in dodal, da se je ta vlada temu zavezala v koalicijskem sporazumu in jih na nekaterih področjih bolj ali manj uresničuje. “Deluje tudi v okoliščinah, ki niso bile v celoti predvidljive, a temu mora prilagoditi svoje ravnanje,” je poudaril Golobič.
Po njegovem mnenju je premier ključna oseba, ki mora moderira diskusijo znotraj koalicije in razvrščati prioritete, da bi bila koalicija uspešna tudi v takšnih časih in na njem je odgovornost, ki mu je ne more nihče ne odvzeti, niti ga v tem smislu zasenčiti. “Stranka Zares se tega zaveda in skuša na svojih resorjih in svojih močeh delovati skladno z zavezami, ki so bile dane v koalicijskem sporazumu, kot tudi prioritetami, ki jih vlada skozi svoja dejanja v tem obdobju delovanja protikrizne skupine in napovedmi izhodne strategije postavlja kot ključne. Hkrati dajemo poudarek na delovanju koalicije kot celote. Dali smo vrsto kritičnih izjav in pobud, sprožili smo kar nekaj sestankov koalicije. Tudi sama ideja, da se sestaja širša sestava koalicije je prišla iz stranke Zares, bila je sprejeta in je koristna. In ta trenutek kliče po tovrstnem sestanku, ki ga bom predsedniku vlade predlagal za jutri. Preprosto je potrebno ponovno se zavesti nalog, ki jih ima ta koalicija pred seboj,” izpostavlja Golobič.
Vprašanja novinarjev:
Kar zadeva konkretno vprašanje generalne državne tožilke, je predsednik stranke Zares povedal, da je bilo njegovo stališče kot člana vlade in predsednika ene od koalicijskih strank, da gre za resno vprašanje. “Na sestankih sem, še preden je vlada to prvič obravnavala, opozoril, da gre za zelo resno vprašanje, za zelo hude kvalifikacije, kjer ni mogoče ministru vnaprej odrekati skrbnosti, korektnosti za področje, za katerega je zadolžen, zato je treba, če bo minister Zalar tako ocenil, na vladi o tem odločati in odločiti.” Poudaril je še, da minister Zalar ni dal predloga za razrešitev generalne državne tožilke na sejo vlade. “Še več. Vlada je prejšnji teden ob nasprotovanju mene in ministrice Krebsove napotila problem na Ustavno sodišče z vidika interpretacije nekaterih členov zakona o državnem tožilstvu in se izognila odločanju, ki je neizbežno. Zdi se nekonsistentno, preden Ustavno sodišče o tem odloči, da tisti, ki so to predlagali in ki so menili, kljub pomislekom, ki sva jih z ministrico Krebsovo izrekla, da je to prava pot, da sprejemajo neke druge odločitve preden dobijo odločitev Ustavnega sodišča, ki je bilo s strani vlade kljub nasprotovanju mene in ministrice Krebsove, k temu pozvano.”
Ob zaključku je Golobič dejal, da je ta hip predvsem pomembno, da se članice koalicije zavedo, da imajo odgovornost, ki sega preko strankarskih meja in da ni rešitev, ki bi se ponujale preko bližnjic. “Vso odgovornost in posledice bo treba vzeti nase in mandat peljati naprej. Ta poziv bom jutri tudi naslovil na predsednike in predsednico koalicijskih strank. Pri tem pričakujemo, da bodo vsi argumenti predloženi. Sam sem na premierja Pahorja že večkrat naslovil prošnjo za vpogled v omenjeni magnetogram, da bi se o dejstvih tudi sam poučil in morda mi bo to v prihodnje vendarle omogočeno in na tej podlagi bom tudi sprejel odločitev o tej konkretni zadevi. Ta hip pa menim, da ne gre zanjo, ampak gre preprosto za stanje, ki ni preprosto za nobeno stranko, nobeno vlado, nobeno koalicijo tudi za politiko kot celoto ne, ampak za odgovornost, ki jo morajo vsi akterji vzeti nase v tem času, če želijo, da temeljno verodostojnost, ki jo potrebujejo za opravljanje svojega dela, ohranijo tudi v prihodnje.”