Sovražni govor naj bo opredeljen kot kaznivo dejanje
Poslanska skupina Zares je danes v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o dopolnitvah Kazenskega zakonika RS. “Namen novele je celovita prepoved sovražnega govora, saj veljavni kazenski zakonik tega področja ne ureja dovolj celovito”, je na novinarski konferenci pojasnila poslanka Majda Širca. To potrjujejo tako opozorila nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ki je bil gost novinarske konference, kot tudi nekaterih nevladnih organizacij, pa tudi mednarodne organizacije, npr. OZN in Svet Evrope.
Besedilo novele zakona (pdf, 116 KB)
Po besedah Majde Širca se Zares zavzema za strpno in multikulturno družbo, ki bo spoštovala razlike med ljudmi. Z inkriminacijo sovražnega govora bi prispevali k dvigu ravni političnega dialoga, kar je pomembno tudi v luči bližajoče se volilne kampanje za predsednika republike.
Eno ključnih vprašanj je, kje je meja med svobodo govora in varovanjem pravic posameznika, je dejala Majda Širca. Po njenem mnenju bi moral biti sovražni govor v slovenskem pravnem redu opredeljen kot kaznivo dejanje.
Kazenski zakonik sicer inkriminira zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti (300. člen), vendar pa PS Zares ocenjuje, da je definicija tega kaznivega dejanja precej ožja od določb v Ustavi RS (63. člen) in mednarodno-pravnih dokumentih.
Novela kazenskega zakonika ni edini način spopadanja s problemom sovražnega govora, bi pa bolj celovita zakonska prepoved sovražnega govora gotovo pomagala preprečevati širjenje nestrpnosti, nasilja in diskriminacije.
Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je izrazil zadovoljstvo, ker je “Združenje Zares naredilo korak, ki ga je sam kot varuh dolgo zaman čakal od države”.
Spomnil je, da različne mednarodne institucije (Združeni narodi, Komisija Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti) Slovenijo opozarjajo, da je tovrstna sprememba zakonodaje nujna. Spremenjena zakonodaja pa sama po sebi ni dovolj (je pa nujen pogoj), zato mednarodne institucije v svojih priporočilih med drugim svetujejo Sloveniji učinkovitejše ravnanje organov pregona, nujnost izobraževanja na področju boja proti diskriminaciji (pri tem je našel pohvalne besede le za slovensko policijo), zagotavljanje pravne pomoči žrtvam diskriminacije ipd.