Sporazum ACTA sporen iz več razlogov
Stranka Zares socialno liberalni izraža resne pomisleke v zvezi z vsebino in načinom nastajanja ter usklajevanja mednarodnega sporazuma proti ponarejanju ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement).
Pri tem nas zelo skrbi dejstvo, da so pogajanja o sporazumu ACTA, ki ga, denimo, Nemčija, za razliko od Slovenije, ni podpisala, potekala mimo ustaljenih multilateralnih poti, npr. mimo Svetovne trgovinske organizacije ter Svetovne organizacije za intelektualne pravice.
Oster odklonilni odziv na sporazum ACTA s strani civilne družbe v Sloveniji je upravičen in ga podpiramo.
Menimo, da tudi za ta mednarodni sporazum, o katerem so se pogajanja začela že leta 2007, in o katerem se v imenu Evropske unije pogaja Evropska komisija, velja rek, da „je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni“.
Sporazumu ACTA namreč ni mogoče očitati, da ne bi zasledoval pozitivnih ciljev, kot je zaščita intelektualne lastnine oziroma avtorskih pravic, vendar pa je način, kako naj bi to dosegli, nevaren za nadaljnji razvoj demokracije, komunikacijskih in sploh državljanskih svoboščin ter trajnostne in inovativne družbe, kar Evropa želi (p)ostati.
Za Zares tudi ni sprejemljiv način pogajanj oziroma sprejemanja tako obsežnih in daljnosežnih rešitev, kot jih predvideva sporazum ACTA – v veliki tajnosti, brez nadzora pristojnih mednarodnih institucij, brez široke javne razprave ter sodelovanja neodvisne stroke in civilne družbe. Ohlapnost in nedorečenost besedila sporazuma ACTA pa predstavlja veliko nevarnost za arbitrarnost odločanja v posameznih, tudi kazenskih, postopkih na področju zaščite intelektualne lastnine in boja proti piratstvu.Za Zares, kot liberalno stranko, je nesprejemljiva rešitev iz sporazuma ACTA, da naj bi ponudniki internetnih storitev tako rekoč opravljali delo represivnih organov, saj naj bi dobili pooblastilo, da uporabnika, ki bi na svoj osebni računalnik pretakal nedovoljene kopije avtorskih del, kaznujejo z izključitvijo dostopa do interneta. Taka rešitev je zelo verjetno v nasprotju z ustavo.
V Zares se zavedamo problema piratstva in kršitev pravic intelektualne lastnine, saj naj bi po podatkih OECD zaradi tega v EU letno izgubili okoli 150 milijard evrov, kar kaže na to, da gre za velik gospodarski problem. Vendar pa v Zares dvomimo, da je prav to vodilo sporazuma ACTA, saj je dejstvo, da v pogajanjih o sporazumu ACTA ne sodeluje Kitajska, iz katere po podatkih Evropske komisije v EU pride kar 85% vseh zaseženih ponaredkov.
Zaradi upravičene bojazni, da bo sporazum ACTA neučinkovit pri preprečevanju kršitev intelektualne lastnine v prometu z dobrinami, obenem pa utegne resno ogroziti komunikacijsko svobodo evropskih državljank in državljanov, v Zares pričakujemo, da Evropski parlament, ki je v preteklosti že zavrnil podobno sporen sporazum o posredovanju bančnih podatkov SWIFT, sporazuma ACTA ne bo potrdil. Enako pa naj ravna tudi slovenski parlament, če mu bo vlada predložila sporazum v ratifikacijo.
Prepričani smo, da je treba snovanje in sprejemanje odločitev v zvezi z bojem proti piratstvu, postaviti na povsem nove, odprte demokratične temelje, ter zagotoviti sodelovanje civilne družbe in neodvisne stroke.
Ivo Vajgl
dr. Pavel Gantar