Nesprejemljiva izjava ministra za šport
Podpredsednica ZARES dr. Felicita Medved se je v današnjem sporočilu za javnost odzvala na nesprejemljivo izjavo ministra za šolstvo in šport Milana Zvera o tem, kako naj bi se športniki vzdržali izjav o stanju človekovih pravic na Kitajskem ob prihajajočih poletnih olimpijskih igrah. Minister je dal izjavo za tiskovno agencijo Associated Press in jo kasneje popravil, češ, da naj bi šlo za njegovo mnenje.
V Zares pričakujemo, da se bo predsednik vlade Janez Janša pa tej ministrovi nerodnosti javno in nedvoumno opredelil v prid pravice športnic in športnikov, da izven športnih prizorišč svobodno izražajo svoja stališča, še posebej če gre za stanje človekovih pravic in svoboščin v državi, kjer se bodo odvijale prihodnje poletne olimpijske igre.
Podpredsednica dr. Felicita Medved je v izjavi zapisala: “V stranki Zares – nova politika pozivamo predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo, da se glede na sporne izjave ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki jih je dal v intervjuju za tiskovno agencijo Associated Press 14. februarja 2008 in o katerih je na poziv organizacije Novinarjev brez meja 17. februarja podal izjavo, da je izražal »osebno mnenje«, javno izreče v prid neomejeni pravici športnic in športnikov do svobodnega izražanja stališč izven prizorišč OI.
Minister Zver je za agencijo Associated Press med drugim dejal, da je šport preveč pomemben, da bi se uporabljal kot politično sredstvo, in da bi govorjenje o človekovih pravicah v Pekingu lahko imelo nasproten učinek na kitajske oblasti. Komentarje, ki so pozivali k molku ali utišanju športnikov o stanju človekovih pravic in drugih občutljivih političnih vprašanjih na Kitajskem, je organizacija Novinarji brez meja označila za »sramotne«, saj spodbujajo kitajsko vlado, da pred začetkom pekinških Olimpijskih iger letos poleti ne stori ničesar za izboljšanje stanja na področju človekovih pravic.
Po njihovem mnenju, in tudi po prepričanju Zares, takšni Zverovi komentarji izpodbijajo napore evropskih institucij, organizacij za človekove pravice, ljubiteljev športa in vseh tistih, ki branijo temeljne svoboščine in pravice. V kasnejši izjavi o športu kot sredstvu medkulturnega dialoga in kulture človekovih pravic je minister za šolstvo in šport Milan Zver popravil svoje »osebno mnenje« in med drugim zapisal, da bi se vsak posameznik in demokratična institucija morali zavzemati za kulturo človekovih pravic.
Od predsednika vlade Janeza Janše v Zares – nova politika pričakujemo, da bo kot predsedujoči Svetu Evropske unije, v skladu z Olimpijsko listino in 19. členom Deklaracije človekovih pravic, potrdil, da se športnikom v nobenem smislu izven športnih prizorišč ne omejuje pravica do svobodnega izražanja mnenj o stanju človekovih pravic in svoboščin na Kitajskem v času letošnjih poletnih olimpijskih iger (OI) v Pekingu.
Ugledne mednarodne nevladne organizacije (npr. Human Rights Watch, Amnesty International) poročajo o grobih kršitvah človekovih pravic na Kitajskem. V Zares menimo, da bi morali mednarodna skupnost, EU in Mednarodni olimpijski komite jasno sporočiti, da so kršitve človekovih pravic na Kitajskem nesprejemljive in mečejo slabo luč na olimpijske vrednote, ki naj bi, tako kot vsake, vodile tudi Olimpijske igre 2008.
Predsednik Evropskega parlamenta Hans Gert Pöttering je tako že večkrat pozval kitajske oblasti, naj pred pričetkom OI izboljšajo stanje na področju človekovih pravic na Kitajskem.
V Zares pričakujemo, da bo Slovenija kot predsedujoča EU aktivneje delovala na področju človekovih pravic tudi v povezavi z OI. Pri tem velja opomniti, da šport s tem, ko je omenjen tudi v nedavno ratificirani Lizbonski pogodbi, poleg pomembne gospodarske vloge, pridobiva tudi pomembno strateško funkcijo za EU.
»Šport je šola demokracije«, je zapisano v uvodu k Evropski listini o športu in kodeksu etike v športu, in naj bi služil humanosti. Je človekova pravica in kakršna koli oblika diskriminacije – bodisi posameznika ali države – na kateri koli osnovi je neskladna z olimpijskim duhom. Šport teži k načinu življenja, ki med drugim temelji na spoštovanju splošnih, temeljnih etičnih načel, s ciljem promocije miroljubne družbe, ki si prizadeva ohranjati človekovo dostojanstvo, torej temeljno idejo človekovih pravic.
V tem duhu v Zares hkrati predlagamo Olimpijskemu komiteju Slovenije, da sledi ravnanju nekaterih drugih nacionalnih komitejev, ki so že javno objavili, da ne bodo omejevali športnikov v njihovi »svobodi izražanja« (Kanada, ZDA, Nizozemska, Belgija) ali oznanili, da v predolimpijski program treninga v sodelovanju z nevladnimi organizacijami vključijo tudi seminarje o človekovih pravicah (Norveška, Švedska). Prav tako Olimpijskemu komiteju Slovenije predlagamo, da sproži enako pobudo tudi za druge evropske olimpijske komiteje ob jutrišnjem srečanju izvršnih odborov v Luzani.
Mednarodna skupnost, Mednarodni olimpijski komite in EU na čelu s predsedujočo Slovenijo bi si morali bolj odločno prizadevati, da bi kitajske oblasti držale obljube, dane pred odločitvijo o kraju letošnjih OI.
Molčanje o kršitvah človekovih pravic in svoboščin ter drugih pravic, povezanih z olimpijskimi igrami, v imenu »nepolitizacije iger in njihove varne organizacije« bi kitajske oblasti lahko razumele kot tiho pristajanje mednarodne skupnosti in predvsem EU na nadaljnje kršitve človekovih pravic in svoboščin v mesecih pred pričetkom OI.”
Olimpijske igre so že bile uporabljene kot poligon za borbo za človekove pravice. Ameriški črnci so jih uporabili na za večinsko prebivalstvo zelo boleč način in prav je tako.
Mene niti malo ne moti, če se bivše kolonijalne sile brzdajo in olimpijske igre ne izkoristijo za pritisk na Kitajsko. Tako bi tudi kakšno od npr. zahodnih vlad sponzorirano organizirano nastopanje njihovih športnikov proti Kitajski sprejel s približno toliko entuziazma kot Kršinarjevo mahanje s tabletami. Se pa strinjam, da ne kaže omejevati nobenega od športnikov, če se sam spontano in brez pritiska sponzorjev odloči za obsodbo kršitev človekovih pravic na Kitajskem.
Vendar so vse te obsodbe bolj kot ne nekoristne. Resnično bodo k spremembam vodili samo protesti diskriminiranih Kitajcev.
Igor jaz bi načeloma bil bolj previden okoli takih izjav. Če se že Evropa gre neko moralno politiko v kontekstu Kosova, pa naj potem tudi reče nekaj Kitajski. Saj vem, nekaj Slovencev še vedno zadnjica peče glede Li Peng-ovega nenadnega odhoda, ko so leta 2000 slovenski gostitelji pridigali o kršitvah človekovih pravic v Tibetu ter o tajvanskem vprašanju.
Nenazadnje se je Kitajska zavezala!!, da bo izboljšala stanje na področju človekovih pravic, ko je dobila OI. Za same OI so kitajske oblasti porušile več tisoč hutongov, kar je neposredno pripeljalo skoraj dva milijona prebivalcev pred dejstvo, da se morajo izseliti iz svojih domov, or else! Ker je bilo vmes veliko posrednikov je bilo kar nekaj teh ljudi preprosto vrženo na cesto. V tako velikih projektih pač nekdo vedno potegne kratko. Čeprav je veliko teh ljudi na koncu vseeno dobilo odškodnine (tudi na podlagi sodnih procesov), pa tisti, ki se s tem niso strinjali, so utrpeli hude posledice. Tako fizična obračunavanja, šikaniranja, ne samo od izvajalcev del ampak tudi od oblasti, prav neverjetno. Kitajska omogoča civilistom javno podati pritožbe, kot so odtujevanje premoženja in primere korupcije. Tako se je frekvenca teh pritožb ravno v zadnjih mesecih neverjetno povečala in so pred prihajajočimi OI množice teh ljudi postale breme in kazijo poželjivo podobo, ki jo hoče Kitajska dati v svet. Oblast je tako lokalnim izpostavam odredila, da se znebijo teh stavkajočih množic – nastali so tako imenovani »črni zapori«, ki v bistvu ne obstajajo, za njih ne veljajo zakoni, pa vendar vodeni s strani države.
Aha, da ne pozabim, olimpijski slogan se glasi: en svet, ene sanje….
Če slučajno koga zanima…
http://boycott2008games.blogspot.com/2007/10/video-chinas-olympic-lie.html
> Li Peng-ovega nenadnega odhoda, ko so leta 2000
> slovenski gostitelji pridigali o kršitvah
> človekovih pravic v Tibetu
That’s fine with me.
Motijo me edino poneverbe. Npr. Mladina je pred časom povzela Economistovo fotko, na katerem nekaj deset Indijcev demonstrira za nekakšne človekove pravice. Podobno so Američani po celem Bagdadu na dan osvoboditve prevažali tovornjak Iračanov, ki je vstrajno mahal “osvoboditeljem” (v kamere seveda).
Tako bi tebi, če bi ti nastopal na OI in po nastopu dal kakšno oštro izjavo na račun človekovih pravic na kitajskem, verjel, da je zrasla na tvojem zeljniku. Za kakšnega drugega športnika pa bom prvo preveril, kdo so njegovi sponzorji. Ali sodelujejo s Kitajci ali s Tajvanom? Ali je kaj v ozadju, ali pa gre za resnično moralno držo. Tudi zgoraj opisani skandinavski model podpiram. Ta se mi zdi še najboljši. To pa da bi naš minister rad “nadpudlil” britanskega pa si itak ne zasluži komentarja.
Človekove pravice se ne kršijo samo na Kitajskem in še marsikje, ampak se kršijo tudi doma v Sloveniji, konkretno na Zverovem področju, v šolstvu, kjer nekatere univerze uradno odrekajo gluhim študentom pravico do tolmača na predavanjih, čeprav jim je ta pravica ustavno priznana z uvedbo zakona o integraciji v šolstvu. Seveda je minister o teh kršitvah seznanjen, ampak očitno mu kršitve človekovih pravic slovenskim državljanom niso prioriteta.
Nizozemski krščanski demokrati:
http://edition.cnn.com/2008/WORLD/europe/02/19/olympics.boycott.ap/index.html
Ali bo to predvolilna tema pri nas?
Hm a niso za časa olimpijskih iger nekoč po takoj po rojstvu položili orožje vsaj za čas trajanja in se igrali ( tekmovali)?
Sicer pa a ne selimo proizvodnje vsi v tendenci konkurenčnosti na trgu in recimo iz eko-razlogov nekam drugam. Zakaj in kakšna je cena?
Menim, da je potrebno tudi to popravit:
“V Zares pričakujemo, da se bo predsednik vlade Janez Janša pa tej ministrovi nerodnosti javno in nedvoumno opredelil v prid pravice športnic in športnikov, da izven športnih prizorišč svobodno izražajo svoja stališča, še posebej če gre za stanje človekovih pravic in svoboščin v državi, kjer se bodo odvijale prihodnje poletne olimpijske igre.”
Ne le izven športnih prizorišč ampak povsod mora biti omogočeno, da vsak in prav vsak svobodno izraža svoja stališča
LukaG,
Tekmovalci in ekipa morajo spoštovati Olimpijsko listino. Vendar člen 51 (3) ne bi smel pomeniti omejevanje njihove pravice, da izrazijo svoje stališče o človekovih pravicah na primer, če odgovarjajo na vprašanje novinarjev.
Čisto dovolj bi bilo postavljati olimpijsko vprašanje, Kitajci, čigava je vaša država?
V odgovoru se skriva začetek in konec vseh človekovih pravic.
Človekove pravice krši minister sam pri nas, saj celo grozi učiteljem, ki hočejo enako plačilo za enako delo, kot ga dobijo mlajši kolegi ( 6. ali 7. stopnja izobrazbe), za isto izobrazbo katero so pridobili v skladu s tedaj veljavno zakonodajo in jim v današnji oddaji 24 ur grozi celo z odvzamom strokovnih nazivov, katere so pridobili iz del, brigadir Krkovič pa JE LAHKO BRIGADIR, ČEPRAV NIMA USTREZNE IZOBRAZBE !
Politika ni nedolžna in ima dolge lovke.
Tudi sam bi predlagal športnikom, naj se vzdržijo komentarjev o človekovih pravicah in politiki Kitajske.
Na kratko bom podal nekaj argumentov:
-šport je šport in naj bo ločen od politike. Ravno to je čar športa, da so vsi športniki enaki, z enakimi pogoji
-športnik je predstavnik države, tako da naj deluje v prid države, oziroma naj se neopredeljuje če ne goji iste ideologije
-če se bo športnik opredelil glede človekovih pravic na Kitajskem, bodo novinarji športnika toliko časa spraševali in vrtali vanj, da se bo zagovoril, saj ni diplomat. Da bodo Kitajci blamirali športnika, bodo našli v njegovi krvi eritropoetin. In blamirana je Slovenija, še enkrat kot Banana republika.
Morda z eritropoetinom pretiravam, a je verjetnost možnih težav manjša, če je športnik neopredeljen in je tja prišel tekmovat in predstaljat svojo državo.
Vprašanja za razmislek:
-Svojega zaposlenega pošljete na sestanek oziroma konferenco v neko državo, on pa tam obsoja gostiteljevo podjetje. Bo gostitelj mnenja, da je to njegovo mnenje ali mnenje podjetja?
-Zakaj Amnesty International ne pošlje svoje ljudi v Peking protestirat za človekove pravice? Lahko je drugega pošiljat v boj.
-Pokojni predsednik se je zelo trudil za Darfur. In kaj je dosegel? Nič. Če ni interesa velikih, tudi predsednik vaške republike ne bo dosegel nič. Kaj šele športnik. Zakaj se izpostavljat če se ni treba.
Ne podpiram vlade in ne ministrov, a na vsako izrečeno besedo tudi ni treba planit kot da je zadnja.
> -Pokojni predsednik se je zelo trudil za Darfur.
> In kaj je dosegel? Nič.
Približno nič procentov od nekaj tisoč življenj in približno 0 procentov od nekaj milionov živečih v nemogočih pogojih.
Mislim, da šport ni mesto za politične aktivnosti. Sicer pa o človekovih pravicah največ govorijo tisti, ki jih najbolj kršijo. Kar poglejmo Američane, Angleže, Francoze, Avstralce itd. Eno je govorenje drugo pa so dejstva. Tudi ljudje različno razumemo človekove pravice, če ne bi bilo tako, potem ne bi bili izvoljeni posamezni državniki. Mislim, da bo preteklo še veliko vode preden se bomo vsi terminološko poenotili o človekovih pravicah in še veliko več preden se bo to udejanjilo. To je realnost tega globalnega izkoriščevalskega imperialističnega sveta, ko imamo na eni strani svetovnega policaja, na drugi strani pa celo goro državnikov, ki tako policajsko politiko podpirajo.
Največja problematika izjave g. Milana Zvera v zvezi z “javnim odnosom” vrhunskih športnikov do odnosa LR Kitajske do človekovih pravic je kopiranje vzorcev vedenjskih priporočil politike nekdanje skupne države o obnašanju vrhunskih športnikov na svetovnih športnih prireditvah in dogodkih. Očitno je, da stranka SDS nikakor ne more pozabiti vzornikov (nekdanja ZKJ ~ KPJ), zato se njihovi kreatorji politike (MZ togotovo je)poslužujejo enakih pritiskov in opozoril. V tej zvezi bi opozoril, da je danes leto 2008 in ne leto 1978 in da se je vmes zgodil internet in po mojem mišlenju tudi ČB televizorji niso več v slovenskih gospodinjstvih. Tudi v Olimpizmu je marsikaj drugače, kot je bilo tedaj. Športniki so vrhunski in le redki so, ki svoje države na teh priredvitvah zastopajo po De Cubertinovem pravilu. Večina njih je resnih profesionalcev, ki s svojimi veščinami, znanji in močjo dosegajo zavidljive rezultate zato, da si ustvarijo potrebno materialno osnovo za življenje po karieri. In s tem, ko se zavestno ne poslužujejo prepovedanih poživil (kar je najresnejše opozorilo MOK-a) so izpolnili vse moralne in etične norme ukvarjanja se s poslom Vrhunskega športnika. Za svoje izjave, razmišlanja, dejanja odgovarjajo sami pred zakonom in javnostjo. Mar to ni dovolj?
Ne razumem, zakaj se mora nekje najti Mnenjski Tutor, ki se čuti poklicanega za dajanje priporočil. Me prav zanima od kod mu ideja?
No, končno vsaj izjava predsedstva v imenu EU o priporu Huja
Jie in drugih kitajskih zagovornikov človekovih pravic.
Med drugimi, je na to že prej opozarjal predsednik Evropskega parlamenta in pri tem še posebno omenjal Hu Jia, ki so ga kitajske oblasti aretirale decembra 2007; po
njegovem pričanju Evropskemu parlamentu prek spletne kamere,
kjer je podal tudi željo, da bi bilo leto 2008 leto človekovih pravic na Kitajskem.
V izjavi z dne 17.3.2008 se EU strinja s priporočilom delovne skupine OZN o arbitrarnem priporu (iz njenega poročila o Kitajski leta 2004), ki pravi, da se zakonodaja o državni varnosti ne bi smela izrabljati za omejevanje pravice do svobodnega izražanja in drugih človekovih pravic, kakor je zaščita pred arbitrarnim priporom.
http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/CFSP_Statements/March/0317MZZ_Hu_Jia1.html
Pa še nekaj odmevov iz svetovnega tiska na to izjavo in brdsko neformalno ministrsko srečanje na katero je slovensko predsedstvo povabilo tudi predsednike nacionalnih olimpijskih komitejev 27 držav članic in držav iz območja jugovzhodne Evrope (sprejeli so skupno izjavo o družbenem pomenu športa in dialogu v športu):
http://afp.google.com/article/ALeqM5jgD1S7iVW_ygRyVeMj48sYr5Cu6A
http://news.xinhuanet.com/english/2008-03/18/content_7810125.htm
http://www.forbes.com/feeds/ap/2008/03/17/ap4784282.html
http://sport.guardian.co.uk/breakingnews/feedstory/0,,-7391500,00.html
http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,3199004,00.html
http://www.khaleejtimes.com/DisplayArticleNew.asp?xfile=data/theworld/2008/March/theworld_March608.xml§ion=theworld&col=
Medtem ko Tibetanci v svojem uporu proti represiji umirajo in jim kitajske oblasti napovedujejo “ljudsko vojno”, se veliko govori in piše o ne/bojkotu OI 2008 v Pekingu, skupne izjave EU-27 o Tibetu pa kljub temu, da naj bi po besedah slovenskega zunanjega ministra posvetovanja že potekala (glej zadnji link), do sedaj nisem zasledila.
Felicita, jaz bi strogo ločil obnašanje športnikov, ki nastopajo na OI od obnašanja politikov. Zdi se mi samoumevno, da nihče od slovenskih politikov spričo najnovejših dogodkov na Tibetu nima kaj iskati v Pekingu na OI. Za naše športnike pa še vedno vstrajam, da se jih ne spodbuja k protestom proti OI. Če kaj zraste na njihovem zeljniku samo, je to OK. Če pa bi jim mi sugerirali, naj ne gredo na igre, na katere so se pripravljali štiri leta, pa po moje ne bi bilo najbolje.