dr. Pavel Gantar

Nekaj poudarkov iz življenjepisa: rojen sem bil leta 1949 v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Diplomiral sem iz sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (sedanja FDV) Univerze v Ljubljani. Magistriral sem iz političnih znanosti, doktorsko disertacijo iz sociologije pa sem zagovarjal na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Vseučilišča v Zagrebu. Od leta 1974 pa do marca 1994 sem bil zaposlen kot asistent in pozneje kot docent za sociologijo lokalnih skupnosti, prostorsko sociologijo in sociologijo družbenega delovanja na FDV. Raziskovalno sem se ukvarjal s proučevanjem družbeno prostorskih procesov in socialno ekološkimi raziskovanjem. Od marca 1994 pa do junija 2000 sem bil minister za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije. Od 2001 do 2004 pa minister za informacijsko družbo. Leta 2004 sem bil izvoljen za poslanca Državnega zbora. V letu 2007 sem bil med ustanovitelji združenja Zares in pozneje tudi stranke Zares, Nova politika. Po volitvah leta 2008 sem bil izvoljen za Predsednika Državnega Zbora Republike Slovenije. Funkcijo sem opravljal do izstopa stranke Zares iz koalicije, to je do septembra 2011. V osemdesetih letih sem bil predsednik ŠKUC-Foruma, aktivno sem sodeloval v različnih družbenih gibanjih, med drugim sem bil tudi član Odbora za varstvo človekovih pravic.

Več tudi na: http://www.slovenskapomlad.si/2?id=4.

Odločitev za kandidaturo za mesto predsednika stranke Zares – socialno liberalni ni bila lahka. Po volilnem porazu, ko ne le nismo prišli v parlament, ampak smo zabeležili komaj 0,65% glasov, kar nas ne uvršča med stranke, ki so upravičene do sredstev iz državnega proračuna, se postavlja vprašanje, kako naprej in ali sploh naprej? Sam sem si s kandidaturo že odgovoril. Naprej! Po hitrem »inventarju« kaj je še ostalo od stranke, lahko ugotovim, da še vedno imamo »kritično število« članic in članov, ki jih neuspeh ni potrl do te mere, da bi stranko zapustili, pa tudi ne skušnjave, da bi se pridružili kakšni drugi na novoustanovljeni stranki.

In zakaj naprej? Politična krajina, ki so jo oblikovale lanskoletne predčasne volitve odstopa od običajne predvsem po tem, da sta velik uspeh zabeležili dve stranki, ki sta bili ustanovljeni komaj mesec dni pred volitvami in da je tudi to prispevali k našemu neuspehu. Druga značilnost je ta, da prvič ne sestavlja vlade relativni volilni zmagovalec, pač pa drugi v vrsti, zato bomo šele videli, kako bo to delovalo in ali bo novi vladi uspelo premagati dejstvo, da bo nastopila z zmanjšano legitimnostjo.

Skratka: v bližnji prihodnosti nas ne čaka en sam scenarij politične prihodnosti, pač pa mnogoteri scenariji, politična prihodnost je negotova. Pri tem pa je ob tej negotovosti vsaj zame ključno naslednje: prav lahko se zgodi, da bo slovensko politično telo že v bližnji prihodnosti iskalo in potrebovalo prav takšno stranko, koti si želimo, da bi bila Zares! Zato bi bilo neodgovorno stranko zapreti in nas, ki smo v stranki ter naše potencialne privržence oropati za politično opcijo, ki jo bodo nemara potrebovali.

Drugo vprašanje je, kako naprej. Samostojno ali naj se združimo s kakšno bolj uspešno in nam programsko sorodno stranko, ali naj stopimo v povezave? Prav zaradi politične negotovosti in krhkosti slovenske politične krajine, je moja opredelitev – in samo pod tem pogojem sem pripravljen kandidirati – da nadaljujemo samostojno, vsaj kar zadeva bližnjo prihodnost. Vendar pri tem ne smemo biti doktrinarni. Če se bodo pokazale možnosti trajnejšega povezovanja ali celo združitve s programsko sorodnimi strankami, se bomo o tem morali hitro odločiti, ko bo zato čas. Po moji oceni se bo do letošnje jeseni marsikaj razjasnilo in tedaj bomo vedeli pri čem smo. Zato bomo morali biti prav v tem času posebej pozorni in dojemljivi za spremembe v političnem prostoru in se ustrezno odzvati.

To pa bomo lahko storili le, če

• če se bomo uspeli na novo umestiti v političnem prostoru, če bomo uspeli pozitivno izkoristiti našo najbolj prepoznavno lastnost – to je politično inovativnost; če se bomo znali bolje kot to počno drugi, odzvati na izzive časa (kriza) in to tudi ustrezno predstaviti javnosti. Skratka, če bomo relevantni! Prepričan sem, da imamo boljše odgovore. Odgovor na sedanjo krizo ne more biti neoliberalno ortodoksen v stilu več varčevanja, niti ne socialno demokratsko konvencionalen v stilu več neučinkovite »socialne države«.
• Okrepiti moramo svoje delovanje v civilni družbi, zdaj mnogo lažje kot poprej. Navsezadnje imamo vsi mnogo tovrstnih izkušenj.
• Se opreti na članstvo, predvsem pa v odločanje pritegniti člane Zares v občinskih svetih ter kandidatke in kandidate na volitvah.
• Ne pozabiti, da smo še vedno parlamentarna stranka, saj imamo poslanca v Evropskem parlamentu. Okrepiti mednarodne povezave in si zagotovit tudi podporo in pomoč. Evropski poslanec lahko veliko prispeva k ugledu in prepoznavnosti stranke tudi na domačem prizorišču.
• Več članov vključiti v delovanje stranke – do določene mere spremeniti vlogo kolegija, kjer naj vsak član ali članica pokriva določeno področje delovanja stranke.
• Zagotoviti stalno in prepoznavno prisotnost na medmrežju in v različnih socialnih omrežjih. Tudi to je lahko naša velika prednost.

Vse to skupaj lahko prispeva k temu, da bo stranka postala znova relevantna v političnem prostoru. Do prvih volitev na katerih bomo nastopili (če ne štejem nadomestnih županskih volitev v nekaterih okoljih kjer bomo imeli kandidata in jesenskih volitev za predsednika republike) je še daleč – do tedaj bo treba okrepiti organizacijsko strukturo, predvsem vzpostaviti bolj neposreden stik s terenom. Glede na to, kar se danes dogaja v slovenskem političnem prostoru, sem prepričan, da se nam bodo ponudile nove priložnosti. Na nas je, da jih izkoristimo.