Zares proti sovražnemu govoru
Ste v javnih razpravah poslancev, državnih svetnikov, ministrov, državnih sekretarjev, županov, občinskih svetnikov, v medijskih poročilih o njihovih delovanjih ali v mnenjskih zapisih/oddajah novinarjev zaznali sovražni govor, pa želite na to opozoriti?
Pošljite nam podroben opis, besedilo ali posnetek na e-poštni naslov sovrazni.govor@zares.si in objavili ga bomo na tej strani. Vaše sporočilo bo anonimno, vsebuje pa naj datum in kraj zapisa, ime osebe in po možnosti funkcijo ter sporni navedek, ter vaše mnenje, zakaj se vam to zdi sporni – tega ne bomo objavili!
Objave bomo izbirali po uredniški presoji, obvestila pa bomo, če nam boste posredovali dovolj podrobne podatke, periodično pošiljali tudi pristojnim institucijam.
Želite videti seznam že obstoječih zapisov? KLIKNITE TUKAJ
(Prosimo le, da nam zaenkrat ne pošiljajte povezav na forumske zapise na raznih spletnih mestih ter na komentarje pod novinarskimi prispevki, ali gradiva, ki ni objavljeno v Sloveniji in v slovenščini. Že vnaprej hvala!)
Kaj je sovražni govor?
Sovražni govor (po angleško hate speech) je ena od oblik izražanja, s katero nekdo omalovažuje, podcenjuje, daje v nič, obrekuje ali psuje posameznika ali skupino (najpogosteje pripadnike manjšine) le zaradi določene lastnosti, najpogosteje zaradi rase ali spolne usmerjenosti, lahko pa tudi zaradi spola, etnične pripadnosti, narodnosti, vere ali česa drugega. Tak govor pogosto vstopa tudi na polje diskriminacije, ki kot pojem sodobnega mednarodnega prava zajema vsa ravnanja, ki izkazujejo razlikovanje ljudi na podlagi osebnih okoliščin z namenom omejiti ali izničiti človekove pravice do enakopravnosti glede osebnih okoliščin.
Po svetu so dejanja sovražnega govora zakonsko obravnavana nekoliko različno, v glavnem pa države obsojajo sovražni govor in pogosto tudi omalovaževanje pomena holokavsta. Še posebej stroga so določila zakonodaje v Nemčiji, kjer je sovražni govor kazniv tudi, če se zgodi izven države in če ga zagrešijo državljani drugih držav – če le to dejanje učinkuje v Nemčiji na kakršenkoli način. Povsem nasprotno je v ZDA, kjer kraljuje pravica do svobodnega izražanja (Prvi amandma Ustave ZDA).
Ministrski zbor Sveta Evrope je v Priporočilu R (97) 20 (dostopno v angleščini tukaj) ob zavedanju vseh možnih mikov k takemu početju preko medijev in v težkih okoliščinah priporočil vladam držav članic, da naj se po svojih močeh spopadajo s problematiko sovražnega govora na načine in v skladu s principi, naštetimi v omenjenem priporočilu.
Svoboda izražanja je v večini držav po svetu ustavno zagotovljena pravica. V Republiki Sloveniji je svoboda izražanja zagotovljena v 39. členu Ustave Republike Slovenije, kjer je opredeljena kot “svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.”
Vendar pa svoboda govora oziroma izražanja kot ena izmed temeljnih človekovih pravic ne sme biti izgovor za toleriranje t.im. sovražnega govora. Slovenski pravni red ga opredeljuje kot kaznivo dejanje v okviru spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti – o tem govori 297. člen Kazenskega zakonika.
Podlago za kriminalizacijo teh dejanj je najti v Ustavi Republike Slovenije, kjer je v 63. členu z naslovom Prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni določeno: “Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. ”
Kaj pravi o sovražnem govoru Varuh človekovih pravic RS?
Priporočilo Sveta Evrope o sovražnem govoru
Poročilo Sveta Evrope o sovražnem govoru
Evropski parlament o sovražnem govoru
Evropski parlament o sovražnem govoru
Zanimiv zapis na blogu RTV Slovenija