Komu in čemu služijo raziskave o medijskem pluralizmu?

Poslanka Majda Širca je na današnji novinarski konferenci komentirala raziskave medijskega pluralizma v Sloveniji, ki so zakonsko določena podlaga za financiranje programskih vsebin medijev, za izvedbo t. im. pluralizacije medijv. 

Po njenih besedah bi morale te raziskave povedati, ali je denar, ki ga država namenja medijem, smiselno, upravičeno, smotrno, koristno razdeljen in porabljen ter kakšne učinke ima državna podpora medijem.

Vendar pa med sklepi omenjenih raziskav, opozarja Majda Širca, žal ni odgovorov na vprašanja: ali državni denar res doseže tiste medije, ki ga dejansko potrebujejo, ali je z državno podporo medijem zagotovljena kakovost in ne zgolj kvantiteta prispevkov, ali morda mediji na takšen način ne postajajo podaljšana roka politike, ali je učinkovito deliti proračunski denar medijem, ki izkazujejo dobičke, ali je razumno na ta način podpirati strankarske časopise ipd.?

Kot je med drugim pojasnila Majda Širca, je ministrstvo za kulturo omenjene raziskave objavilo šele po posredovanju pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja.

Kot ocenjuje poslanka, gre za kočljivo evalvacijo (meril za izbor in postopka ocenjevanja vlog) in še bolj kočljivo raziskavo o vrednotah in nazorski usmerjenosti slovenskih tiskanih medijev, ki jo je v okviru ciljno-raziskovalnih projektov kot vmesno poročilo pripravil Inštitut  za razvojne in strateške analize, ki jo je vodil dr. F. Adam.

Prva evalvacija se ukvarja s postopkom razpisa, nomotehničnimi vprašanji, druga raziskava pa z ideološko naravnanostjo tiskanih medijev in vrednostnim profilom kolumn v njih.

Ne prva ne druga pa ne odgovarjata na to, ali je državno subvencioniranje medijev koristno, ali vpliva na avtonomijo medijev, ali le to krni, ali bogati slovensko medijsko krajino ali ne, in ali so razpisi za razdeljevanje sredstev medijem sploh smiselni, saj se običajno deli denar predvsem tistim, ki ga imajo in ne tistim, ki ga potrebujejo.

Evalvacijo je prispevalo podjetje Alianta, za kar je vlada iz državnega proračuna porabila 31.680 evrov, raziskavo o vrednotah in nazorski usmerjenosti slovenskih tiskanih medijev pa je pripravil Inštitut za razvojne in strateške analize, skupaj z znanstveno-raziskovalnem središčem v Kopru, in sicer v skupni vrednosti 62.593 evrov.

26 x komentirano

• 1.  Medijski watch dog » Medijski sklad za pluralizacijo, STA in svetovni nazor pravi :
  4. oktober 2007 ob 18:47    

  [...] Več na strani Zares. [...]

• 2.  bojan pravi :
  5. oktober 2007 ob 15:25    

  Žal je pomanjkanje (ustrezne) politike na področju rtv medijev oz. podeljevanja frekvenc ob liberalizaciji tega področja, narekovalo stanje, ki smo mu priča – poplavi rtv medijev, ki pa s svojo številčnostjo niti približno ne zagotavljajo tudi pluralizacije oz. raznovrstnosti v vsebini. So bolj ali manj identični. Žal je tudi na tem področju Slovenija zamudila priložnost, da bi se izkazala za odprto družbo in bi del razpoložljivega frekvenčnega fonda namenila tudi za tako imenovane skupnostne rtv medije. Tako pa še danes ne uspe v konkurenci s komercialnimi radijskimi podjetji prekmurskim Romom pridobiti radiodifuzne frekvence za svoj radijski program, ki ga v obliki radijske produkcije izvajajo v lastnem studiu že nekaj let. Seveda je delna rešitev tudi naklonjenost kakšne radijske postaje, da jim odstopi kakšno uro v svojem tedenskem programskem času, vendar ponavadi pri takšni obliki delovanja nimajo popolne uredniške svobode, temveč morajo slediti uredniški politiki medija gostitelja. Da je potrebno za uvrstitev oddaje, ki jo pripravlja romska etična skupnost v program javne rtvslo čakati tako dolgo, pa je tako zgodba zase in tudi tu sem prepričan, ko se bo to naposled zgodilo, ne bodo imeli popolne uredniške avtonomije.
  Da se denar deli tistim, ki ga imajo in ne tistim, ki ga potrebujejo je verjetno res, še posebej, ker ob ključu 50:50 pomeni, da bogatejši, beri komercialnejši, dobijo na podlagi večjega lastnega vložka več državnega denarja – ali tudi ustvarijo resnično več programske raznovrstnosti in s tem kvalitetnega dopolnila programski ponudbi javne rtv v lokalnih oz. regionalnih okvirjih? Poraja se seveda tudi vprašanje – kje so mediji (osredotočam se pri tem zgolj na rtv medije), ki državni denar res potrebujejo? Jim je bilo, je, bo kdaj dovoljeno obstajati?
  Pričenja se bitka za digitalne frekvence. Veliki ekonomsko močni in vplivni igralci so v nizkem štartu, da poberejo glavnino tudi na tem področju. Tudi s pomočjo države? Prepričan sem, da bi država lahko omogočila ob vsej komercialni prenasičenosti slovenskega rtv prostora, tudi obstoj majhnih s strani in za posamezne etične in kulturne skupnosti delujočih programov s frekvencami majhne moči (low power radio) in takšne programe, ki bi v medijski prostor vnašali resnično raznolikost vsebin tudi delno finančno podprla.

• 3.  Frane Adam pravi :
  5. oktober 2007 ob 17:20    

  Kar je naredila ga. Majda Širca (jo bom kar uradno naslavljal, čeprav se tikava in se poznava celo večnost)bo šlo v anale. Namreč njena tiskovna konferenca je tipični primer političnega poseganja v avtonomijo raziskovanja in znanosti. To se v Sloveniji ni dogodilo že 20 let na tako grob in neokusen način. Celo v prejšnjem režimu so – vsaj v 80. letih – na sestanke, kjer so razpravljali o ideološki “kočljivosti” večkrat povabili avtorja te kočljivosti. Gospa poslanka nima kompetenc za suvereno presojanja raziskovalnega dela. V glavnem pa od tega, kar je povedala skoraj nič ne drži. Ni res, da jaz vodim projekt, ki je namenjen evalvaciji medijskega sklada, ni res, da smo za to dobili 62.000 EUR. Ni res, da je projekt končan. Poleg tega je izsilila pridobitev vmesnega raziskovalnega poročila in na njegovi osnovi dela velike sklepe o “kočljivosti”. Vse projekte, ki smo jih končali v moji skupini, so javno dostopni in objavljeni, tudi o medijskem pluralizmu. Zdaj vidim, da gre res ZARES. Vse je dovoljeno in politični cilj in interes posvečuje vsa sredstva.

• 4.  malancan pravi :
  5. oktober 2007 ob 17:37    

  V zadnjih dveh stavkih ste gospod Adam zagrešili isto napako, ki jo očitate gospe Širci. S tem postavljate sebe kot univerzitetnega učitelja in vašo raziskavo v precej čudno luč……

• 5.  PavelG pravi :
  5. oktober 2007 ob 21:32    

  Frane, to kar si zapisal so res brzopotezne diskvalifikacije, ker ti nekaj kar je Majda Širca povedala pač ni všeč. Sklicevanje na avtonomijo znanosti je tu bolj pretveza in odveza za javno razpravo in/ali polemiziranje o rezltatih – delnih ali končnih – neke analize, ki naj bi imela tudi praktično politične implikacije (razdeljevanje denarja). Sklicevanje na to, da to ni TA projekt tu nič ne pomaga. Enako velja za sklicevanje na nekopetentnost Majde Širce. Spoštovani avtor bi lahko vedel, da gre za projekt, ki je bil naročen iz javnih sredstev za javni namen in mu tozadevno priporočam, da si prebere Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.
  Še observacija širšega značaja: v Državnem zboru opažam, da se poslanci vladajoče stranke, ki imajo vse vzvode oblasti suvereno v rokah, obnašajo kot da so opozicija in takšna je tudi njihova retorika. Zato Frane – ne uporabljaj njim podobne retorike.

• 6.  majda pravi :
  5. oktober 2007 ob 22:42    

  @Frane,
  očitno se je potrebno vrniti k dejstvom: MK ne obajvi (še mnogo potem, ko so bile odločbe za državno sofinanciranje medijev že vročene) letne raziskave stanja medijskega pluralizma, ki jo zahteva veljavni zakon in ki predstavlja pravno podlago za razdelitev proračunskih sredstev za subvencioniranje medijev.
  MK jo “sprosti” šele po posredovanju pooblaščenke in zraven ponudi tudi vmesno poročilo CRPa, pod katerim si (tudi jaz te bom seveda tikala, saj drugače ne moreva,a ne?)podpisan. Ko to posreduje, MK navede:…”dostavljamo željeno letno raziskavo, ki je zajeta v Vmesnem poročilu o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na
  projektu v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) “Konkurečnost Slovenije 2006-2013″ za obdobje od 11.11.2006 do 31.3.2007, pod naslovom Vrednostna in nazorska usmerjenost slovenskih tiskanih medijev z dne
  2.4.2007….”
  Nadalje: nisem ti pripisala evalvacije (ki jo je naredila Alianta d.o.o), temveč vmesno poročilo, ki ga je naredil IRSA in pod katerim je tvoj podpis. Na tiskovki sem omenjala tudi raziskavo o Stanju medijskega pluralizma v Slo istega inštituta iz lanskega leta (v kateri si kot odgovorni nosilec sodeloval skupaj z dr. Tomšičem, dr. Lahom, dr. Makarovičem in doc. D. Jelovcem) in je bila javnosti dostopna že nekaj časa. Mimogrede, sklepni del te raziskave sem še posebej poudarila, saj govori o smiselnih priporočilih različnih vrst pomoči novinarstvu (npr., štipendije, poglabljanje profesionalnega novinarstva, raziskovanja etc., ki pa jim naročnik očitno ni kaj prida prisluhnil. Sem pa omenila, da sta dva sodelavca te raziskave člana strokovne komisije, ki na MK predlaga razrez medijske pogače.
  Nadalje: če je poročilo vmesno, pomeni, da ni končano – povedla sem, da gre za CRP, ki traja od 2006 – 2013. Če ga ne vodiš ti, boš podpis umaknil. Koneckoncev, analize kolumn in poročanja Primorskih novic oziroma Gorenjskega glasa je prispevalo Znanstveno in raziskovalno središče v KP, kar je bilo tudi na tiskovni omenjeno.
  Nadalje: vsebina javnih naročil, ki jih izvaja država, so last javnosti, torej tudi informacije o tem, koliko proračunskega denarja gre za njih. Če je podatek o plačilu celotnega projekta CRP napačen, ga boš popravil.
  Nadalje: poročilo ni bilo izsiljeno, ampak ga je “vsililo” MK – meni se še sanjalo ni, da IRSA dela raziskavo tudi to leto, saj je bila pod vašo lanskoletno raziskavo navedba, da gre za pilotski projekt.
  Frane, na koncu še to: odrekaš mi pravico, da interpretiram nekaj, kar je namenjeno interpretaciji!
  V raziskavi analizirate kolumne v Dnevniku in Primorskih, prispevke o lokalnih volitvah, prispevke o priporu župana Borisa Popoviča, analizirate prispevke o napovedanih (davčnih in razvojnih) reformah v Delu, Dnevniku, Večeru, Financah itd… So te analize namenjene sami sebi ali javnosti? Se javnost deli na posvečeno in neposvečeno, torej na tisto, ki ji je dovoljeno misliti in na tisto, ki namesto nje mislijo drugi?
  Res je, da je tiskovna konferenca (pre)ozek okvir za analizo analiz.
  Prav zato sem napovedala razpravo, na kateri bi bilo možnosti za več različnih zornih planov. Upam, da se ji boš odzval.
  Naj še pripomnim, da se ne prvič srečujem s skrivnostnostjo raziskav, ki jih naroča in iz javnih sredstev plačuje MK. Nič manj težko ni bilo namreč takrat, ko so raziskave o vplivu uvedbe enotne davčne stopnje na kulturo ostajale nepomenljivo dolgo in vztrajno zaklenjene v predale ministrstva za kulturo in jih je – tudi takrat morala odkleniti pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja. Ni čudilo zakaj: napovedovale so mrk kulture!

• 7.  Igor Đukanović pravi :
  5. oktober 2007 ob 22:56    

  Drago Kos bi najbrž za skrivanje dokumenta, na podlagi katerega je bila znanstveno dokazana podhranjenost Demokracije (ter presitost Mladine) in na podlagi katerega je bil razdeljen naš javni denar, dejal, da ustreza definiciji korupcije.

  G. Adam, a nam lahko še enkrat pojasnite, zakaj menite, da poslanka v Državnem zboru nima pravice komentirati porabe javnega denarja. Oziroma kaj sploh hočete povedati. Univerzitetni učitelj bi moral biti sposoben (namesto nerazumljivega usajanja) jasno razložiti svoje stališče tudi študentom brez kakršnekoli diplome, zato pričakujem, da bom tudi jaz razumel, česa je kriva Majda.

• 8.  Agata pravi :
  5. oktober 2007 ob 23:13    

  Ah, profesorju Adamu spet ni všeč to, kar si je o “njegovi” raziskavi, pardon, vmesnem poročilu iz nalsova CRP (ki je tudi financiran iz davkoplačevalskega denarja in je torej infomacija javnega značaja par excellence), ki bi moralo biti po njegovem (kako nenavadno) torej tajno (Sic!), dovolila govoriti poslanka. Kaj pa če bi bila le “navadna državljanka” – bi jo morda celo tožil zaradi žaljenja …

  Prav nič slabega ali žaljivega ni bilo mogoče slišati na novinarski konferenci (vse kaj drugega pa je seveda vprašanje, kako bo ta povzeta, kaj bo torej o njej sploh lahko izvedela javnost – bo tudi enkrat analiziral prof. Adam?, še več, kar nekah pohvalnih besed. Sama jih za izdelke raznih “režimskih” raziskovalcev in novopečenih direktorjev inštitutov in fakultet ne morem najti. Ker zgodovina govori sama zase – na srečo.

  Je pa res, da je omenjeni primer verjetno zrel za “proti-korupcijsko” presojo – a ni vsaj neetično (o etiki je ta vlada na začetku mandata veliko govorila, saj je za ministre celo sprejela sloviti etični kodeks, ki je danes samo še v posmeh taisti vladi, ki se je na oblast povzpela prav z očitanjem korupcije in klientelizma prejšnji!), da nekdo najprej analizira in raziskuje, nato pa ministru svetuje, kako naj razdeli proračunski denar (na istem področju, da ne bo pomote).

• 9.  Jera pravi :
  5. oktober 2007 ob 23:45    

  Ni res, da Adamova skupina neodgovorno troši javni denar. Poglejte namreč naslov njegovega CRP-a “Vrednostna in nazorska usmerjenost slovenskih tiskanih medijev”.

  Ministrstvo za kulturo bo rezultate te raziskave lahko zelo koristno uporabilo. Na prihodnjem razpisu bo komisija za pluralizacijo medijev pač prelistala naslednje Adamovo vmesno poročilo in se zlahka odločila kateremu mediju denar podeli in kateremu ne.

  Nisem še videla bolj aplikativno naravnanega družboslovnega CRP-a!

• 10.  BOTA pravi :
  6. oktober 2007 ob 11:21    

  @Frane Adam

  Eden največjih teoretskih fizikov našega časa Richard P. Feynman je nekoč zapisal: “Znanost je verovanje v nevednost strokovnjakov.” Kdor noče biti zgolj poslušen vernik mora tudi dvomiti. In dvomi lahko vsak, tudi tisti ki za to nima kompetenc. Če gre za nevednost, je dvom celo dobrodošel, saj nam pomaga iz zablod v katere se kaj hitro ujamemo. Kaj pa če gre za namerno manipilacijo z znanostjo? No potem dvomi niso zaželeni.

• 11.  Igor Đukanović pravi :
  7. oktober 2007 ob 19:36    

  Radijski frekvenci Vala 202 in Ognjišča sta zelo blizu. Tako se mi je večkrat zgodilo, da se meni manj-ljubi program vrine v moj, ali da dolgo iščem (z analognim iskalnikom), kje je že moj najljubši program 202. Tako sem tudi ravnokar (od 19h dalje) bil prepričan, da pač po nerodnosti spremljam Radio Ognjišče. Zanimalo me je, da enkrat za spremembo slišim, o čem zdaj oni poročajo. A na koncu se je iskazalo, da poslušam Val 202! A mi zna kdo razložiti, kaj se dogaja. Od kod odenkrat ta mašni ton (v glasu govornikov) pri poročanju. In teme in pristop…

• 12.  marjan pravi :
  7. oktober 2007 ob 20:27    

  Igor, rekel bi, da se je vaš nezavedni um poigral z razumom
  mislil ste eno namreč Ognjišče in potem je nezavedno pretvorilo v jezik zavednega. Namreč predsodke o načinu govorjenja pristopanju … ki jih ste pripisovali eni frekvenci se je razširilo še na vašo najljubšo.
  Je to moje mnenje upam pa, da se vam nebo zjasni in dober sprejem želim.

• 13.  BOTA pravi :
  7. oktober 2007 ob 21:36    

  @Igor Če že ni medijskega pluralizma, je s tehničnega stališča vsaj frekvenčni. Zaenkrat obe radijski postaji še oddajata vsaka na svojem kanalu

• 14.  bojan pravi :
  7. oktober 2007 ob 22:13    

  In obe imata nacionalno pokritost – ena kot javni rtv servis z zakonsko prednostjo pri podeljevanju frekvenc in druga, ki je frekvence pridobivala v konkurenci z ostalimi ponudniki (nekateri, ki bi si prav tako zaslužili frekvenco ne dobijo niti ene!?). Sicer pa nimam proti temu radiu nič, je poseben (ima tudi status programa posebnega pomena), zadovoljuje interese neke skupnosti in to je bistvo njegovega obstoja. Krščanske rtv programe imajo tudi druge države, nekatere specializirano vrtijo npr. posebno kategorijo glasbe, ki se ji reče “krščanski rock” itd.

  Ja, ko smo že pri pluralnosti in pravici do različnosti pogledov, predlagam, da člani in članice stranke Zares s pomočjo zanimivega umetniškega projekta umetnika Janeza Janše preverite svoja stališča glede aktualnih etičnih vprašanj:

  http://www.demokino.net/

  slovenski prevod predstavitve posameznih tematik je na naslovu:

  http://www.aksioma.org/demokino/

  Mala šola politike – ki, ko ko gre za odločanje o tako pomembnih vprašanjih ni prav nič preprosta…

• 15.  Digiberg pravi :
  7. oktober 2007 ob 22:21    

  @BOTA, Igor: spontano sta vpeljala tematiko, o kateri bomo v prihodnjih dneh še več razpravljali. Obeta se druga obravnava dokaj prosto napisanega predloga zakona o digitalni radiodifuziji. V njem mrgoli nedoslednosti že na konceptualni ravni, tako da ga bo težko amandmirati.
  Res pa je , da po digitalnem prehodu ne bosta imela težav z nastavljanjem in pomnjenjem frekvenc, ker bosta preprosto naravnala program, ne pa frekvenco. Razdalja od O(gnjišča) do V(ala 202) pa je malo večja. Technically speaking

• 16.  bojan pravi :
  8. oktober 2007 ob 10:03    

  @Digiberg, zelo bi me zanimalo slišati predloge amandmajev na zakon o digitalni radiodifuziji. Sicer sam zakon bolj ureja avtocesto, kot vprašanje kdo bo po njej (lahko) vozil. Zato je vsaj zame prav tako pomembna tudi strategija prehoda na digitalno radiodifuzijo, še posebej, če se zavedamo posledic, ki so nastale na področju radiodifuzije v smislu zagotavljanja raznovrstnosti programske ponudbe ob liberalizaciji rtv prostora, ko so se frekvence podeljevale brez prave strategije, ki bi govorila o tem kakšne programe si želimo (v smislu zagotavljanja raznovrstnosti) in koliko programov (predvsem istovrstnih na določenem območju).
  Ko je govora o vzpodbujanju inovativnih vsebin, ki bi jih naj ponudbniki rtv storitev posredovali javnosti, bi bilo slabo, če bo ponovno prevladal zgolj ekonomski interes in bodo te vsebine zreducirane na najrazličnejše marketinške prijeme s katerimi bomo uporabniki dnevno bombardirani (kot npr. v analognem smislu z letaki v nabiralnikih – tudi to je bil na začetku inovativni pristop k trženju).
  Strategi (vključujoč strokovno in civilno družbeno javnost) bi morali razmislek nameniti temu, katere vsebine so v tem trenutku radiodifuzno podhranjene in koliko lahko te vsebine pripomorejo k dejanski raznovrstnosti (in bogatitvi) ponudbe. Če je npr. na področju radijskih programov bilo v analogni radiodifuziji skorajda nemogoče vzpostavljati specializirane programe zaradi majhnega dosega, ki ga zagotavljajo analogne frekvence (in se to enostavno ni izplačalo), pa bi z umestitvijo v multipleks z nacionalno pokritostjo, takšni programi lahko tudi preživeli (v ekonomskem smislu). Recimo radijski program, ki bi bil namenjen JAZZ-u je v lokalnem oziru nesmiselno uvajati, v nacionalnem pa bi lahko bilo že drugače.
  Torej, kot rečeno, veselim se razprave o teh vprašanjih.

  Še vprašanje za moderatorja foruma:
  “Your comment is awaiting moderation” Why? Ker sem zapisal ime slovenskega umetnika Janeza Janše?

• 17.  PavelG pravi :
  9. oktober 2007 ob 10:01    

  Bojan, prav danes in pred jutrinšnjo sejo odbora za gospodarstvo delamo na zakonu o digitalni radiodifuziji. Pripravljamo tudi amandmanje s katermi bomo poskušali poraviti nekatere formulacije, ki omogočajo večjo preglednost pri dostopu do multipleksa…

• 18.  simon kardum pravi :
  9. oktober 2007 ob 10:03    

  Ne razumem, zakaj se Frane Adam tako razburja. Načeli preglednosti postopkov in do javnosti odprtega ravnanja izvršne oblasti (v konkretnem primeru objavi evalvacije razpisa in vmesnega oz. letnega poročila) sta prav tisti načeli, katerih brezpogojno upoštevanje od vsakokratne oblasti pričakujem tudi sam. Ne le zaradi upravičenosti javnosti do dostopa javnih informacij (vsebina, cene storitev, plačanih iz državnega proračuna), ampak tudi zaradi normativne podlage. Zmedeni ZMed namreč določa, da so letne raziskave o pluralnosti medijske krajine podlaga za presojo komisije, ki razdeljuje (predlaga) končne dobitke iz milijardnega “medijskega sklada”, s katerim upravlja minister za kulturo. Zato naj v nekaj besedah orišem tudi lastno izkušnjo pri pridobivanju javnih podatkov od ministra Simonitija. Kot samostojni novinar sem poizvedovanje o letnih raziskavah pričel že sredi junija in kar trikrat od PR- službe MK dobil pomanjkljive in izogibajoče odgovore. Najprej niso hoteli objaviti končnih rezultatov razpisa, potem so mi zagotovili, da bosta obe “poročili” objavljeni po zaključku postopka (pa nista bili), in na koncu, šele konec septembra so se vseh nas (vključno s poslanko Širco in informacijsko pooblaščenko) le usmilili. Po treh mesecih in pol! Pa še ni konec, da si ne bi kdo slučajno kaj domišljal. Čeprav je bil medijski kolač skoraj v celoti razrezan že aprila, bo javnost “predvidoma oktobra” deležna še objave poročila strokovne komisije. Komaj čakam. Upam, da bodo izvedenci, uradniki in Vasko Simoniti spregovorili tudi o obličnosti svojih odločb (še prej obvestil predlagateljem). Obrazložitveni del odločbe namreč ni v skladu z razpisnim pravilnikom. Obrazložitev zakaj da in zakaj ne mora namreč biti vsebinska in ne splošna, sploh pa ne taka, ki se sklicuje na finančne prage, ki jih v razpisu ni bilo moč zaslediti. O tem gl. tudi ugotovitve računskega sodišča o poslovanju MK v letu 2005. Naj se vrnem na začetek. Res mi ni jasno, zakaj se huduje Frane Adam. Če je bila njegova raziskava podlaga za presojo komisije, je vse v najlepšem redu. V uporabnost le-te tudi sicer ne dvomim. Če pa ni bila, je pač vse narobe (neskladnost z zakonom). To, da poslanki oporeka interpetacijo in ji celo očita nedopustni politični pritisk na raziskovalno sfero, je resnično nekaj novega. In hudega. Majda Širca je politiko zagrabila tam, kjer korenini. Kot javno zadevo. S tem torej ne more biti nič narobe. Ali hoče Adam potemtakem povedati, da sam ne more in ne sme biti na ogled javnosti?

• 19.  Mr. Jackal pravi :
  9. oktober 2007 ob 10:58    

  @Bojan
  Omemba Janeza Janše, umetnika ali pa katerega drugega, s potrebno potrditvijo komentarja nima povezave. Gre za običajen avtomatizem, ki za komentarje s spletnimi povezavami, zaradi suma na spam, zahteva potrditev.

• 20.  Jure Pogačnik pravi :
  9. oktober 2007 ob 15:46    

  Subvencije so idealno področje za zlorabe in neupravičeno prerazporejanje denarja. Politične stranke, ki so na oblasti, lahko s subvencijami trgujejo za financiranje svojih volilnih kampanj. Zanimiva je analogija z ZDA, kjer so korporacije z najbolj spornih področij (GSO, tobačna industrija, mesna industrija,…)največji sponzorji političnih strank.

  Ne vem ali subvencioniranje medijev obstaja tudi v drugih državah, ampak zadeva je sporna.

• 21.  bojan pravi :
  9. oktober 2007 ob 16:14    

  Slovenska medijska zakonodaja medijem narekuje obvezne programske vsebine, kot tudi javni interes. Iz tega izhaja, da so ti obvezni (osredotočam se predvsem na rtv programe) zagotavljati tudi vsebine, ki niso po svoji naravi komercialne narave (od tod tudi zakonsko opredeljeni rtv programi posebnega pomena). V kolikor torej zakonodajalec predpisuje kvote programskih vsebin informativne, izobraževalne, kulturne narave, je prav, da tovrstne vsebine tudi podpre. Strinjam se, da je za transparentno in namensko porabo javnih sredstev potrebno vzpostavljati ustrezne kriterije (in iz lastnih izkušenj tudi vem, da to ni lahko opravilo), da bi tako porabljena sredstva resnično dosegla svoj namen, to je kvaliteta in raznovrstnost medijskih vsebin, pri čemer pa to ne gre zreducirati zgolj na vprašanje zagotavljanja uravnoteženosti poročanja o politični poziciji in opoziciji. Še zdaleč ne!

  Glede tujih držav je nekako takole:

  “Francija ima zelo razvejan sistem državnih pomoči namenjenih medijem, ki vključuje neposredne in posredne pomoči (nižja stopnja davkov za spodbude pri naložbah, popusti pri poštnih in telekomunikacijskih storitvah ter davčne olajšave pri zaposlovanju novinarjev). Leta 1993 so uvedli tudi poseben sklad za pomoč založniškim hišam. Na Norveškem je do leta 1980 kar 80 odstotkov časopisov dobivalo državne subvencije, potem pa so sistem spremenili (prag za pridobitev pomoči je postala prodana naklada). Od leta 1995 je država začela podeljevati subvencije tudi za nove časopise, ki so postali upravičeni do pomoči retroaktivno – po letu dni izhajanja. Poleg neposrednih subvencij je norveški tisk deležen ugodnosti pri poštnih storitvah, časopisi niso obdavčeni, za prenovo časopisov in nakup opreme obstaja poseben sklad, ki ponuja poceni posojila z državno garancijo. Za Norveško politiko državnih pomoči je značilno tudi to, da je eden od temeljnih kriterijev za pridobitev pomoči spoštovanje novinarskega kodeksa. Švedska politika podeljevanja državnih pomoči tiskanim medijem temelji na podpori drugega časopisa po velikosti na določenem trgu, kot tudi številnim oblikam posrednih pomoči. Na Nizozemskem že več kot tri desetletja deluje sklad za tiskane medije. Konec 60. let prejšnjega stoletja z ugašanjem nekaterih starih in uglednih nizozemskih dnevnih časopisov je vlada začela razmišljati o ustanavljanju posebnega sklada, ki bi finančno pomagala časopisom v krizi. Sklad je bil ustanovljen leta 1974, najprej kot svetovalno telo ministra za kulturo, leta 1988 pa kot neodvisno telo ustanovljeno z zakonom o medijih. Kriteriji podeljevanja pomoči so navedeni v zakonu. ” (vir: Medijska preža).

• 22.  majda pravi :
  9. oktober 2007 ob 21:26    

  podpora programom posebnega pomena naj ne bi bila problematična, saj dviguje lastno produkcijo, ki jo tovrstni programi morajo dosegati (že po evropski direktivi). Tudi podpora avdiovizualni produkciji, s katero naj bi se izboljšal izobraževalni, znanstveni, kulturni ipd. program je smiselna. Še zdaleč pa ni smiselno subvencioniranje medijev zato, da bi dosegali čimbolj uravnotežene vsebine v nazorsko-političnem smislu. Sploh pa tiste medije, ki izkazujejo na trgu dobičke in jih vlagajo v vse kaj drugega kot obogatitev vsebin.

• 23.  Jure Pogačnik pravi :
  11. oktober 2007 ob 9:01    

  Sprejemam vajino utemeljitev. Gre pač za tipično evropsko razmišljanje, kjer se regulira vse živo. To je včasih dobro, včasih ne. Še vedno pa na zadevo gledam kot eno relativno novo regulativo, za katere je v Sloveniji značilno, da so šibke v pogledu zagotavljanja kontrole. Država je radodarna pri podeljevanju pravic, zmanjka pa ji zavesti o širini in posledicah.

  Tipičen primer so inšpekcijske službe, ki so v 90 letih zaradi približevanja evropi zrasle kot gobe po dežju. Nihče pa ni razmišljal, da upravni postopek na prvi stopnji, zahteva tudi ureditev pritožbenega postopka na dugi stopnji. Zato se na ministrstvih danes ukvarjajo s programi za odpravljanje upravnih zaostankov.

  Če takšni učinkovitosti dodamo še interese, dobimo težko prebavljiv koktail. Pravkar sem precej omamljen z enim takšnim zvarkom.

• 24.  majda pravi :
  11. oktober 2007 ob 12:20    

  jure,
  prav v tem smislu so raziskave potrebne. Če je slo uvedla državno pomoč medijem – v enem delu zelo na pamet in interesno motivirano – potem je učinke takega “izleta” potrebno preveriti. To naj bi naredila evalvacija, ki jo je MK naročila in plačala, potem pa dlje časa skrivala. Sedaj, ko smo uspeli, da je postala javna, lahko o učinkih ti.sklada za pluralizacijho medijev razmišljamo skupaj oziroma sploh razmišljamo.

• 25.  Jure Pogačnik pravi :
  11. oktober 2007 ob 13:11    

  Majda,
  po tem kar pišeš obstaja velika verjetnost, da ima zadeva sistemsko napako, da očitnih interesov ne omenjam. Lahko so to merila za izbor, postopek za ocenjevanje, postopek imenovanja komisije, …

  Kakorkoli že, lepo da MK nekdo diha za ovratnik, pa da to ni Lačni Franc. Podpreti je potrebno vsak pozitivni napor, pa čeprav izgleda kot lajanje v luno.

• 26.  Znanost in politika: dve štoriji | Drugi dom pravi :
  19. oktober 2007 ob 20:14    

  [...] in znanosti, kar da se v Sloveniji ni dogodilo že 20 let na tako grob in neokusen način (glej tukaj). Reakcija je nenavadna; gre za raziskavo, plačano z davkoplačevalskim denarjem. Vsak državljan [...]