Pavel Gantar na 19. srečanju upokojencev Gorenjske
Dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, se je danes udeležil 19. srečanja upokojencev Gorenjske v Predosljah. Na prireditvi je govoril o pomembnosti aktivnega in kreativnega udejstvovanja tudi v tretjem življenjskem obdobju in poudaril, da “tudi obdobje starosti ne pomeni več samo pasivnosti, pač pa je to življenjsko obdobje še vedno lahko in pravzaprav mora biti kreativno in aktivno, saj nas bo to obdržalo v dejavnem odnosu do okolja in sveta, hkrati pa bodo izkušnje in znanje starejših koristile tudi drugim.”
Preberite cel govor:
Spoštovana predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak,
cenjeni župan Mestne občine Kranj Damijan Perne, spoštovani predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske gospod Janez Šolar, cenjeni predsednik Organizacijskega odbora 19. srečanja upokojencev Gorenjske gospod Franci Šmid,
spoštovane upokojenke in upokojenci,
dragi gostje,
V čast mi je, da vas lahko nagovorim na tokratnem že 19. srečanju upokojencev Gorenjske.
V teh kriznih časih, ko so naši medsebojni odnosi še posebej na preizkušnji, so takšna srečanja, kot je današnje, še toliko bolj dobrodošla. Utrjujejo namreč našo medsebojno povezanost in spodbujajo solidarnost med različnimi družbenimi skupinami. In so priložnost za druženje in medsebojno izmenjavo izkušenj.
Dovolite mi, da ob tej priložnosti posebej poudarim, kako pomembna je vloga starejših v družbi in kako velike potenciale nosi ta generacija, recimo ji generacija tretjega življenjskega obdobja, v sebi.
Globalizacija in razmah novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij sta bistveno posegla v ustaljene vzorce vsakdanjega življenja, sta dejavnik, sicer neprestanega, spreminjanja sistema vrednot in odnosov v družbi.
Medgeneracijske vezi, način sobivanja različnih generacij in oblike sodelovanja med njimi se torej preurejajo in spreminjajo skozi čas. Zastavlja se vprašanje, kaj je tisto novo, kar nam prinašajo te spremembe.
Prav gotovo je to novo močno zarezalo v običajno razumevanje življenjskih obdobij, tako kot smo jih dolgo razumeli v naši civilizaciji: namreč – otroštvo, mladost, zrelo aktivno obdobje in starost. Meje med njimi so bile včasih precej jasno zarezane, danes pa se zdi, da deloma izginevajo in se spreminjajo.
Učenje ni več omejeno samo na obdobje otroštva in mladosti, ampak se dogaja skozi vse življenjsko obdobje – vključno s starostjo. Tako tudi obdobje starosti ne pomeni več samo pasivnosti, pač pa je to življenjsko obdobje še vedno lahko in pravzaprav mora biti kreativno in aktivno, saj nas bo to obdržalo v dejavnem odnosu do okolja in sveta, hkrati pa bodo izkušnje in znanje starejših koristile tudi drugim.
Spoštovani,
zdi se, da je svet na pomembnem razpotju, ki sta ga vsaj poglobili, če že ne zarisali, gospodarska in finančna kriza. Dasiravno nas novejša zgodovina uči, da se krize pojavljajo ciklično in v odvisnosti od mnogih družbenih dejavnikov, ima kriza, s katero se svet, pa tudi mi, sooča danes, globljo naravo.
Vsi, ki iščemo odgovore na vprašanje, zakaj je do krize prišlo, se moramo spraševati o globljih vzrokih in misliti na mnogotere posledice. Bistveno pri tem, kako se neka družba (ali država) odziva na krizo in kako uspešna bo pri tem, je, kakšni so odnosi med različnimi družbenimi skupinami – kakšna je stopnja socialne kohezije, kako trdna je družbena solidarnost. Ali bo kriza raztrgala družbene vezi med posameznimi skupinami v družbi, ali pa jih bo okrepila.
Kriza seveda zahteva ukrepanje. Med ukrepi, ki jih politika mora sprejemati, so lahko tudi takšni, ki niso posebej popularni, vendar pa je ključno vprašanje, kako bodo ti ukrepi prizadeli najbolj ranljive skupine prebivalcev, med katerimi so tudi starejši. Sam sem že večkrat poudaril potrebo po razmeroma radikalnih ukrepih, vendar mora biti pogoj za takšno ukrepanje načelo, da ne sme prizadeti najšibkejših skupin prebivalcev. Krize se ne bo dalo rešiti na ramenih tistih, ki že danes nosijo njeno breme.
Danes veliko govorimo tudi o medgeneracijskem sodelovanju. V kriznih časih je to še pomembnejša tema. Sodelovanje med različnimi generacijami je namreč gradnik družbene solidarnosti. Zelo pomembna se mi zdijo tista prizadevanja in projekti, ki posebej spodbujajo sodelovanje med mladimi in starejšimi, utemeljeno na prostovoljstvu.
Tak je denimo projekt Slovenske filantropije Sadeži družbe, ki ga je podprl že pokojni predsednik Drnovšek. Sodelovanje javnih ustanov kot so vrtci in šole ter nevladnih organizacij, kot so društva upokojencev in mladinski klubi, je nadvse posrečen pristop k spodbujanju medgeneracijskega dialoga.
Da bi poznali lastne potrebe in pričakovanja, se moramo najprej razumeti, da bi lahko skupaj ustvarjali, se moramo med seboj poznati. Danes še kako potrebujemo pozitivne zglede, ki utrjujejo predstave o tem, da je vsak član družbe, ne glede na njegove omejitve ali pomanjkljivosti, dragocen in koristen za skupnost.
Mladi ljudje, polni vitalnosti in zagona, in starejši – z modrostjo in izkušnjami, lahko s svojim sodelovanjem in vzajemno pomočjo drug drugemu omogočimo boljše medsebojno razumevanje in olajšamo ovire, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in so specifične za posamezna življenjska obdobja.
Prepričan sem, da se tako mladi, kot tudi mi, malo manj mladi, vedno bolj zavedamo, da so znanja in izkušnje starejših neprecenljiv dar, vir modrosti, ki lahko predstavlja dodano vrednost, če jo dopolni mladostna energija.
Sodobni kanon večne mladosti je generacijo “tretjega življenjskega obdobja” odrinil na družbeni rob. Vsakodnevne težave in potrebe starejših pa so še pogosto tabu. Ob takšnem odnosu izgubljamo pomemben družbeni potencial – bogastvo izkušenj, pridobljenih na prehojeni življenjski poti, znanja in modrost, ki jih premore (le) starost. A razmere se vendarle izboljšujejo, kot skupnost si moramo po svojih močeh prizadevati za spodbujanje dejavnega vključevanja starejših v družbo, za dialog in sodelovanje med generacijami.
Posebno vlogo ima tudi Državni zbor, ki mora kot zakonodajalec pri sprejemanju oziroma spreminjanju zakonodaje, ki neposredno zadeva starejše, še posebej pozorno bdeti nad tem, da se ohranja oziroma zagotovi družbeno ravnovesje.
Staranje prebivalstva je značilnost in velik izziv razvitega sveta, pri čemer Slovenija ni izjema. Nasprotno, živimo v državi, ki je ena najhitreje starajočih se družb. Aktivno obdobje se postopoma podaljšuje, tudi zahvaljujoč izboljšani kakovosti življenja, skrbi za zdravje, napredku v medicini ipd.
Da se razumevanje staranja in starosti spreminja v prid izboljšanju položaja starejših v družbi, kažejo tudi jezikovne novosti. Tako so strokovnjaki že pred časom začeli govoriti o “dejavni starosti” ali “dejavnem preživljanju starosti”.
Svojevrsten simbol tega so univerze za tretje življenjsko obdobje, ki poleg širokega izobraževalnega programa vse bolj ponujajo tudi priložnosti za srečevanja in druženja. Njihovo visoko kakovost potrjujejo tudi mednarodne raziskave.
Vseživljenjsko učenje, dejavna starost, medgeneracijsko sodelovanje – vse to je pot do enakovrednega vključevanja starejših v družbo. In to potrebujemo vse generacije!
Ljudem nam je lastno, da skušamo živeti življenje čim bolj polno, samo-izpolnjeni v svoji ustvarjalnosti. Vseživljenjsko učenje, dejavno vključevanje v družbo, radostno doživljanje odraščanja otrok, zdrav življenjski slog in kakovost bivanja so pomembni spremljevalci te visoko cenjene vrednote.
Vsak izmed nas teži k polnosti medčloveških odnosov, prijateljstvu in medsebojnemu spoštovanju. In vendarle pomeni upokojitev v življenju posameznika pomembno prelomnico, trenutek, ko se vsak – hote ali nehote – ozre nazaj in ovrednoti prehojeno pot, pregleda vzpone in padce, izlušči izkušnje. V teh trenutkih pogosto ne manjka vprašanj o smisla življenja, pa tudi strahu pred starostjo, osamo in končnostjo življenja.
A ti trenutki so le ena izmed postaj na življenjski poti. So vendarle tudi edinstvena priložnost za postanek, osebno rast, mirno uživanje sadov preteklega dela, za odkrivanje novega, za uresničevanje želja in interesov, za katere v aktivni dobi pogosto ni časa.
Spoštovani gostje,
vsa vaša druženja, vaše vsakoletne prireditve, vsi izleti, vsa izobraževanja, vsi pevski zbori in še mnoge druge dejavnosti, za katera si prizadevate, so najboljši dokaz za to, da je tretje življenjsko obdobje lahko lepo, izpolnjujoče in navdihujoče.
Prav bi bilo, da bi bila jesen življenja vsakogar izmed nas obarvana tako, kot si želimo sami, in bi našla svoje pravo mesto med drugimi življenjskimi obdobji. Tudi vsa druga imajo svoje čare in so obarvana po svoje.
Želim vam še obilo prijetnih druženj in uspešno delo v vaših društvih.
Hvala za pozornost.