Izjava Gregorja Golobiča po 19. seji sveta stranke
Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, je po 19. seji sveta stranke povzel delo koalicije in vsebino razprav na seji sveta:
“Delo koalicije je redna točka, ki jo obravnavamo na svetu stranke. Vsi vedno, da dela koalicija v pogojih, ki niso zavidljivi, in da se sooča z mnogimi problemi. Realnih problemov je toliko, da z veliko napora vlada poskuša sprejemati najboljše ukrepe. Menim, da je pri tem sorazmerno uspešna. Morda največja pomanjkljivost je odprava kreditnega krča in bolj normalno delovanje finančnega oziroma bančnega sistema.
Uspešno je bilo delo, ki se je nanašalo na mrežo socialne varnosti, ki prestreže vse tiste, ki jih je kriza potisnila v nezavidljiv položaj, na drugi strani pa je bila vlada uspešna tam, kjer je šlo za ohranitev razvojne komponente v sklopu protikriznih ukrepov. Dejstvo je, da so mnogi razvojni oddelki v gospodarskih družbah, ki so imeli ambicijen in načrte, bili ogroženi, pred zastojem ali celo pred ugasnitvijo, vlada pa je z zelo intenzivnim angažmajem sredstev, predvsem evropskih, za daljše časovno obdobje prav v letih 2009 in 2010 uspela ohraniti to dimenzijo, jo morda nekje celo spodbuditi in to štejemo za uspeh. Trendi vlaganja v družbo znanja, torej v raziskave in razvoj, so po letih nazadovanja in nihanja, znova obrnjeni navzgor in kaže, da nam bo ta komponenta uspela tudi v proračunu za 2010. Koalicija ima še veliko nalog in dolgo pot, preden bo izpolnila pričakovanja, stranka Zares pa bo, kot je bila doslej, nepopustljiva, ko bo šlo za načelna vprašanja, kot je bilo na primer načelno vprašanje prenehanje reprogramiranja kreditov v primerih spornih menedžerksih odkupov. Naše ocene v zvezi z izčrpavanjem podjetij, ki so se znašla v vrtincu menedžerskih odkupov, so se izkazale za upravičene, celo slabše je, kot smo mislili, ampak vendarle odločenost vlade in koalicije je, tudi na zahtevo stranke Zares, dala rezultate in ta podjetja se bodo postopoma vrnila na pot okrevanja, ki pa bo v pogojih krize še težja, kot bi bila sicer.
Naša ocena je, da koalicija glede na vse okoliščine solidno opravlja svoje delo, da je pri njenemu delu najti še precej rezerv. Ključna preizkušnja bo priprava proračuna za 2010, prav tako pa je odprto, ali bo v nadaljevanju sposobna izvesti iste strukturne reforme, ki so ključne za razvoj in vzdržnost javnih financ v prihodnje na področju zdravstva, pokojnin, pa tudi na področju prehoda na t.i. družbo znanja.
Kompromisov na račun tega, da bi se Slovenija razvijala naprej, ni mogoče sprejemati. Glede tega bomo trmasto nepopustljivi. Izvajanje omenjenih reform je nujno. Kompromis bi namreč pomenil, da se od obetov za to, da bi se kriza končala, in da bi se Slovenija lahko vrnila na pot napredovanja, lahko dolgoročno poslovimo. Politična računica, ki bi se zadovoljila s kratkoročnim uspehom, bi bila že ta hip obsojena na neuspeh in pri tem ne želimo sodelovati. Naša odločnost se bo na teh točkah izkazala, kot se je spomladi izkazala koalicija, ko je bila soočena s tem, da mora presekati stare vzorce pri tranzicijskih zgodbah.
Kar zadeva pokojnine in ravnanje stranke Desus, stranka Desus želi uveljaviti legitimen interes, vendar se je potrebno ozreti na celoto in razumeti, da so ljudje v Sloveniji zelo občutljivi na izjeme, na različno obravnavanje skupin, ki bi morale deliti enako usodo. Podpiramo idejo, da se socialno najšibkejšemu delu upokojencev še olajša razmere s spremembo pri t.i. varstvenem dodatku, po drugi strani pa menimo, da je nemogoče pričakovati posebne izjeme. Vsekakor se razgovori z Ministrstvom za finance nadaljujejo, argumenti pa še prihajajo na mizo.
Tudi glede nakupa oklepnih vozil Patria ostaja stranka ZARES – nova politika dosledna pri tem, na kar je opozarjala tudi doslej. Protikorupcijska klavzula je nezadostna, preiskava še teče in treba je zagotoviti, da bodo vsi pristojni organi v Sloveniji polno sodelovali pri preiskavi. Ne želimo prejudicirati krivde nikogar, želimo pa predvsem zaščititi interese Slovenije. Gre za to, da v primeru, če se izkažejo utemeljeni sumi, zaradi katerih teče preiskava, Slovenija ne bo oškodovana, ker ne bi mogla uveljaviti ustreznih klavzul iz pogodbe in bo ostala pri na pol izvedenem poslu, pri čemer ne bo izpolnjen noben cilj. To temo ponovno odpira poslanska skupina Zares, ker je v teh časih pomembna in nezanemarljiva. Ne želimo pa posegati v samo preiskavo. Tukaj govorimo predvsem o ekonomiji in o tem, kako je pri poslu zavarovan interes Slovenije.
Če komentiramo zadnje dogovore med Slovenijo in Hrvaško, poudarjam, da sem v kontekstu Rehnovega predloga sam že pred meseci dal pobudo za referendum. Moje mnenje je, da je odločitev o tem, da se gre na arbitražo in pod kakšnimi pogoji se gre na arbitražo tako pomembna in dolgoročna, da bo pomenila vnaprejšnjo zavezo, da bomo rešitev tega tribunala sprejeli, kakršnakoli že bo, da potrebuje najširšo legitimnost in to legitimnost je mogoče zagotoviti preko referenduma, zato tega mnenja tudi sedaj ne spreminjam. Točka, o kateri naj se odloči, je točka o arbitraži in o tem, kako dobro bo slovenski del ekipe v naslednjih mesecih dorekel tista vprašanja, ki se tičejo arbitraže, ki so našla svoje mesto v 2. Rehnovem predlogu in so po mojem mnenju bila za Slovenijo dobro izhodišče. Sam tudi mislim, da je dobro ohraniti iz Rehnovega predloga tista določila, ki so merila na časovno dimenzijo, torej, da bi se vprašanje meje pred arbitražnim tribunalom razrešilo pred dokončno odločitvijo o vstopu Hrvaške v EU. To bi razpravo razelektrilo, po drugi strani pa omogočilo, da bi se proces približevanja Hrvaške k EU osredotočil na vsebinske vidike, na tisto, kar mora vsaka država kot kandidatka za članstvo izpolniti in je bilo potisnjeno nekako v ozadje, češ da gre za nagajanje Slovenije, dejansko pa je šlo za probleme, težave, s katerimi se mora vsaka država pred vstopom soočiti in so notranja zadeva. Zdaj bodo te zadeve bolj jasne, naša naloga pa bo predvsem ta, da se dobro pogajamo o arbitražnem sporazumu, in če se bomo dobro pogajali, sem prepričan, da bomo dobili podporo na referendumu, da potem z zaupanjem v dobro rešitev, ki bo zadovoljila slovenski nacionalni interes, to je predvsem ustrezen stik z mednarodnimi vodami, takšno rešitev na koncu tudi sprejmemo.“