V DZ predlog preiskave brezplačnikov
Tadej Slapnik, poslanec Zares, je danes v Državnem zboru, v imenu 45 poslancev predlagateljev, predstavil zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave za ugotovitev in oceno dejanskega stanja v zvezi z ustanovitvijo izdajateljev, izdajanjem in financiranjem brezplačnih tednikov Slovenski tednik in Ekspres zaradi obstoja suma, da sta bila izdana z namenom vplivati na volitve poslancev v državni zbor leta 2008, in sicer v koristi političnih strank takratne vladajoče koalicije oziroma zaradi obstoja suma, da gre za njihovo prikrito predvolilno kampanjo oziroma financiranje političnih strank.
(sledi nelektoriran magnetogram)
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Predlagatelji, skupina 45-ih poslancev iz poslanskih skupin SD, Zares, LDS in DeSUS,predlagamo, da Državni zbor odredi parlamentarno preiskavo za ugotovitev in oceno dejanskega stanja v zvezi z ustanovitvijo izdajateljev, izdajanjem in financiranjem brezplačnih časopisov Slovenski tednik in Eskpres. Preiskavo predlagamo zaradi obstoja suma, da so brezplačnika izdajali z namenom vplivati na volitve poslancev v Državni zbor leta 2008 v korist političnih strank takratne vladajoče koalicije in zaradi obstoja suma, da je predstavljalo izdajanje omejenih brezplačnikov prikrito predvolilno kampanjo oziroma nedovoljeno financiranje političnih strank.
Od parlamentarne preiskave pričakujemo, da bo omogočila Državnemu zboru odločiti o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij zaradi obstoja suma. Da so bili posamezni nosilci javnih funkcij vpleteni v ustanovitev izdajateljev, njihovo poslovanje in izdajanje brezplačnikov, da so bili posamezni nosilci javnih funkcij v zvezi z izdajo brezplačnikov vpleteni v domnevno kršitev določil veljavne zakonodaje s področja medijev, volilne kampanje in političnih strank oziroma domnevno opustitev dolžnih ravnanj in da so bili posamezni nosilci javnih funkcij vpleteni v financiranje brezplačnikov, in sicer tako, da naj bi zlorabili svoj politično vpliv za sodelovanje z izdajatelji, z gospodarskimi družbami v katerih ima država neposredno ali posredno več kot 25-odstotni delež v kapitalu in družb v katerim imajo te družbe večinski delež. To je gospodarskih družb v neposredni ali posredni pretežni državni lasti z izdajateljema brezplačnikov.
Odredbo o parlamentarni preiskave zahtevamo z namenom ugotovitve in ocene dejanskega stanja v zvezi z ustanovitvijo izdajateljev, izdajanjem in financiranjem brezplačnih tednikov Slovenski tednik in Ekspres. Prepričani smo namreč, da je treba ugotoviti kdo in kako je pred zadnjimi volitvami izigral medijsko in volilno zakonodajo, kdo je vplival na njuno financiranje in izdajanje ter kdo in kako je izkoristil svoj politični vpliv. Prepričani smo, da ni bilo naključje, da sta se dva brezplačnika, ki sta diskreditirala politične nasprotnik s skupno zelo visoko naklado, preko 700.000 izvodov, na medijskem področju pojavila ravno v predvolilnem času v letu 2008. Zato želimo v parlamentarni preiskavi ugotoviti ali je v primeru brezplačnikov šlo za domišljeno politično propagando in diskvalifikacijo domnevno podprto s sredstvi s strani gospodarskih družb v posredni ali neposredni pretežni državni lasti. V skladu z zakonom o medijih bi morala dejavnost omenjenih medijev temeljiti na svobodi izražanja in na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine. V primeru obeh brezplačnikov pa obstaja sum, da sta bila brezplačnika de facto zgolj predvolilna propaganda in ne medija, da se je veljavna zakonodaja kršila oziroma izigravala in da so pristojni državni organi to dopuščali oziroma niso ukrepali skladno s svojimi pristojnostmi.
Poročanje v omenjenih brezplačnikih je bilo izključno v prid takratne vladajoče koalicije, še posebej največje vladne stranke SDS. Izdajatelji obeh časopisov pa naj bi bili oziroma so še povezani s posameznimi nosilci javnih funkcij v mandatu 2004-2008 s politično stranko SDS in s posamezniki iz te stranke. Za oba brezplačnika je bilo tudi značilno, da so se pod prispevke podpisovali tudi neznani avtorji, najverjetneje so psevdonimi, pri čemer se vse do sedaj ni razkrilo ali je sploh šlo za novinarje. Avtorji, ki so se zaradi izogibanja odgovornosti skrivali za psevdonimi, so pri tem brezobzirno napadali in brez oprijemljivih dokazov pogosto obtoževali ljudi s politične strani, s katero se niso strinjali. Prizadetim pa ni bilo omogočeno, da bi se pred obtožbami branili. Takšno dejanje je neetično in neprofesionalno in kot takšno prakso ocenilo tudi novinarsko častno razsodišče, ki je poleg tega ugotovilo, da je obstajalo tudi plagiatorstvo med Slovenskim tednikom, Ekspresom in tednikom Demokracija, saj so bile vse vsebine oziroma prispevki v njih medsebojno usklajenih. Navkljub popustom pri distribuciji in oglaševanju gospodarskih družb v neposredni ali posredni, pretežni državni lasti, sta podjetji Progresija(?) in Zametek(?), ki sta brezplačnika izdajali, leta 2008 končali z izgubo. Progresija je po poročanju medijev ustvarila tudi zelo nizke prihodke oziroma nekajkrat več odhodkov kot prihodkov. Podobno velja tudi za izdajatelja Ekspresa. Pričujoči podatki kažejo na to, da obstaja sum, da izdajatelja iz lastnih oziroma sredstev izposlovanja nista mogla izdajata obeh brezplačnikov. Vse to napotuje k predpostavki, da sta izdajatelja potrebna poslovna sredstva za izdajo brezplačnih tednikov pridobivala tudi s strani drugih poslovnih subjektov.
Komisija za preprečevanje korupcije je pri poslovanju podjetij Progresija in Zametek ugotovila možnost suma storitve kaznivih dejanj in davčne utaje, saj omenjena sredstva še zdaleč niso zadoščala niti za pokrivanje osnovnih stroškov za izdajanje brezplačnikov. Komisija je zadevo odstopila državnemu tožilstvu, policiji, davčnemu uradu in uradi za preprečevanje pranja denarja. V tem primeru namreč obstaja sum, da bi lahko šlo za kršitev določil in izigravanja veljavne zakonodaje s področja medijev, volilne kampanje in političnih strank, saj morajo v času volilne kampanje politične stranke denar za volilno kampanjo zbrati na posebnem transakcijskem računu iz katerega morajo poravnavati vse stroške volilne kampanje. Brezplačniki so se izdajali v okviru posebej za njihovo izdajo ustanovljenih gospodarskih družb, ki so danes že izbrisane iz sodnega registra, financirani pa naj bi bili s strani gospodarskih družb v posredni ali neposredni pretežni lasti države. Pri tem je treba poudariti, da zakon o političnih strankah nedvoumno in jasno prepoveduje financiranje političnih strank s strani gospodarskih družb v katerih ima država ali samoupravna lokalna skupnost več kot 25% delež v kapitalu in družb v katerih imajo te družbe večinski delež. Predlagatelji preiskavo predlagamo z namenom pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejanska stanja ustanovitve izdajateljev izdajanja in financiranja brezplačnikov.
Ugotoviti, čigavi in kakšni interesi so pripeljali do tega, da sta bila brezplačnika izdana in ugotoviti stopnjo morebitne vpletenosti posameznih nosilcev javnih funkcij v ustanovitev izdaje, izdajanje in financiranje brezplačnikov in oceniti njihov politični vpliv.
Nadalje, ugotoviti povezave med posameznimi nosilci javnih funkcij in osebami, ki so bili poleg izdajateljev vpleteni v ustanovitev izdajateljev, v izdajanje in financiranje brezplačnikov.
Ugotoviti, ali obstajajo politični razlogi zaradi katerih naj bi predstavniki Republike Slovenije, kot lastnika v nadzornih organih gospodarskih družb, v neposredni ali posredni pretežni državni lasti, ki so ali še vedno delujejo v nadzornih organih dopustili sodelovanje z izdajateljema brezplačnikov oziroma naj bi ukrepali skladno s svojimi pooblastili, saj obstaja sum, da izdajatelja brezplačnikov nista premogla zadostnih sredstev za izdajanje obeh brezplačnikov.
Ugotoviti ali so na organe gospodarskih družb v neposredni ali posredni pretežni državni lasti, ki so sodelovali z izdajateljema brezplačnikov vplivali posamezni nosilci javnih funkcij oziroma ali so za odobravanje sodelovanja zlorabili svoj politični vpliv.
In ne nazadnje, ugotoviti ali in zakaj naj bi posamezni nosilci javnih funkcij dopustili domnevno kršitev določil veljavne zakonodaje s področja medijev, volilne kampanje in političnih strank oziroma domnevno opustitev dolžnih ravnanj, saj obstaja sum, da sta bila brezplačnika izdana z namenom vplivati na volitve poslancev v Državni zbor leta 2008, in sicer v korist političnih strank takratne vladajoče koalicije oziroma obstaja sum, da gre za njihovo prikrito predvolilno kampanjo in financiranje političnih strank.
Predlagamo, da se parlamentarna preiskava osredotoči na časovno obdobje od ustanovitve izdajateljev obeh brezplačnikov, gospodarskih družb Zametek d.o.o. in Progresija d.o.o. in prve izdaje brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres in do prenehanja izdajanja oziroma dne, ko sta bili gospodarski družbi oziroma izdajatelja obeh brezplačnikov izbrisana iz sodnega registra.
Preiskava naj zajame: ustanovitev izdajateljev obeh brezplačnikov, gospodarskih družb Zametek in Progresija, izdajo brezplačnikov ter sodelovanje gospodarskih družb v neposredni ali posredni državni lasti z izdajateljema in ravnanje ter neravnanje pristojnih državnih organov, glede ustanovitve in izdajanja obeh brezplačnikov za uveljavljanje veljavne medijske in volilne ter zakonodaj v političnih strankah.
Od dogajanj in zaključkov parlamentarne preiskave za ugotovitev in oceno dejanskega stanja v zvezi z ustanovitvijo izdajateljev, izdajanjem in financiranjem brezplačnih časopisov Slovenski tednik in Ekspres tudi pričakujemo, da bodo podlaga za spremembe veljavne zakonodaje s področja medijev, volilne kampanje in političnih strank, predvsem v izogib morebitnim nadaljnjim kršitvam, manipulacijam in izigravanjem veljavne zakonodaje, z namenom organiziranja in financiranja prikrite politične propagande in političnih strank.
Hvala lepa.