Na 20. izredni seji o izbrisanih
Stališče poslanske skupine Zares na današnji 20. izredni seji Državnega zbora je predstavil Franco Juri.
(objavljamo nelektoriran izsek magnetograma, v celoti je objavljen tukaj)
Hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovani kolegi in kolegice – Državni zbor je 8. marca letos z oseminštiridesetimi glasovi poslank in poslancev, torej s spoštovanjem vseh demokratičnih pravil, sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic v nekdanji SFRJ v Republiki Sloveniji. 11. marca pa je skupina poslank in poslancev iz poslanskih skupin SDS in NS, pričakovano vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma na omenjeni zakon.
V Poslanski skupini Zares menimo, da bi vsako nadaljevanje zavlačevanja oziroma zavlačevanje pri uveljavitvi zakona pomenilo tudi zavlačevanje protiustavnega stanja, kajti Ustavno sodišče Republike Slovenije je že leta 2003 in še prej leta 1999 na tako protiustavno stanje opozorilo. Žal pa do odprave krivic še do danes ni prišlo. Dve ustavni odločbi sta najbrž še več kot samo opozorilo, bi jih morali upoštevati pa jih žal nismo. Zakaj jih nismo? Odgovor verjetno je večplasten, ampak del odgovora dobivamo tudi danes s strani največje opozicijske stranke. Naj omenim, da je odločba Ustavnega sodišča z dne 3. aprila 2003 druga najstarejša neizpolnjena odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Tako lahko zagotovo trdimo, da gre v danem primeru za ponovni poskus razvrednotenja Ustavnega sodišča.
S pričo navedenega, v Poslanski skupini Zares menimo, da bi bil referendum, ki ga predlagata dve opozicijski stranki protiustaven. Ker smo samo poslanci, tako v koaliciji in opoziciji, menimo tudi, da za tako mnenje nismo kvalificirani. Obstaja pa ustavno določena ustanova, ki je za to kvalificirana in to je Ustavno sodišče. Samo spričo tega danes predlagamo sklep, s katerim naj ta ustanova, ki – upam – jo priznavamo vsi, tako koalicija, kot opozicija, presodi, ali bi tak referendum ustvaril neustavno stanje oziroma podaljševal neustavno stanje, ki je zdaj sanirano samo zato, ker smo končno sprejeli zakon, ki to ureja.
Pri zakonu, na katerega se nanaša zahteva za razpis zakonodajnega referenduma, gre za celovito urejanje pravic izbrisanih prebivalcev Republike Slovenije. Še posebej pa je treba poudariti, da zakon ne predvideva, ponavljam, ne predvideva izplačila odškodnin, kot to neprestano in zavajajoče ponavlja opozicija. Prav tako ne gre za pridobitev državljanstva, kot zavajajoče ponavlja opozicija. Pa še neke manipulacije oziroma netočnosti se tako rekoč sistematično poslužuje predlagatelj referenduma: da si izbrisani niso uredili statusa takrat, ko bi si ga lahko.
Ponavljam in naj ponovim tudi danes, kar je Ustavno sodišče že leta 1999 ugotovilo in zapisalo v svoji prvi odločbi. Te potrebe ni bilo. Nihče ni mogel siliti prebivalcev Republike Slovenije, ki so takrat živeli in imeli stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, k urejanju lastnega statusa. Če nekdo ni želel ali ni pravočasno zahteval in uredil dokumentacije za pridobitev državljanstva, je postal avtomatično, samodejno tujec. In to je vse. Nihče ga ni mogel prisiliti, da svoj status tujca uredi tudi po zakonu. Takratni Zakon o tujcih, na katerega se mnogi sklicujejo, na člena 13 in 16, po odločbi Ustavnega sodišča ne predvideva, da bi tista skupina prebivalca morala zahtevati in vložiti zahtevo za pridobitev takšnega statusa. Prav točka 14 odločbe Ustavnega sodišča iz leta 1999 jasno pravi, da teh dveh členov, na katera se večkrat sklicujejo tudi predlagatelji referenduma, za ljudi, ki so imeli na dan 25. junij 1991 stalno prebivališče v Sloveniji, ne bi smeli uporabiti. Prav zato je bil izbris brez zakonske podlage, torej nezakonit. To nezakonito stanje je treba urediti in smo ga uredili z zakonom, ki je bistveno bolj restriktiven od zahteve Ustavnega sodišča, kajti predvideva posamično obravnavo vsakega primera.
Torej, vsak izbrisani prebivalec Republike Slovenije ima ime, priimek, in ima priloženo dokumentacijo, ki dokazuje, da je takrat bil stalni prebivalec Republike Slovenije. Tukaj ni nobenega dvoma, ni nobene sence in ni nobene samodejne možnosti, da to pomeni takoj ali kakorkoli že pridobivanje nekih odškodnin. Odškodnine so vedno in samo rezultat dokazovanja nekaterih krivic in v kolikor tam v tisti primerih kjer so krivice dokazane in škoda, ki je nastala zaradi teh krivic dokazana, samo v tistih primerih je pravna država dolžna poskrbeti tudi za odškodnino. In kot veste je takšnih primerov in bo takšnih primerov relativno malo. Spominjamo se lahko na katastrofične napovedi pred tako imenovanim španskim kompromisom, ko je zgledalo, da bodo tujci pokupili Slovenijo zaradi predčasne liberalizacije za določeno skupino evropskih državljanov. Rezultati po teh napovedih pa so dokazali, da so bile vse tiste skrbi odveč. Ta zgodba se ponavlja tudi pri izbrisanih. V koalicijskih poslanskih skupinah smo prepričani in tudi v poslanski skupini Zares, da vi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav članic naslednice nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, nastale protipravne posledice oziroma bi se stanje protiustavnosti in krčenja človekovih pravic na katero opozarja ne samo naša civilna družba in ne samo vse tiste ustanove, ki jih je že ministrica naštela, specifični odbori Združenih narodov, komisar za človekove pravice Sveta Evrope, komisija za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji Sveta Evrope, temu dodajmo še Amnesty International in če mislite, da Amnesty International ni resna organizacija, je seveda to vaša legitimna pravica. Jaz mislim in mi menimo, da je.
Veliko je organizacij, ki so ugotovile, da se ta anomalija slovenske demokratične tranzicije žal nadaljuje že nekaj let in tisti, ki mislijo, da z dodatnim zavlačevanjem bodo Sloveniji ponudili nekaj boljšega, se zmotijo. Prav zaradi tako dolgega protiustavnega stanja se znajdemo pred veliko zadrego, ko razmišljamo, tudi ko razmišljamo o možnih posledicah, te posledice so sorazmerno večje, sorazmerno s trajanjem protiustavnega stanja. Zato nima smisla, da gremo na referendum, ki bi bil ne samo protiustaven in nezakonit, po našem mnenju, bomo pa videli kaj bodo o tem rekli ustavni sodniki. Ampak bi bil predvsem nečloveški. Nečloveški in škodljiv za slovenske nacionalne interese.
Tako – mi bomo seveda ta sklep odločno in prepričano podprli, kajti menimo, da je ta sklep v interesu vseh. Mislim, da vsi, vse državljanke in državljani Slovenije in želel bi tudi, da vsi poslanci vemo ali je nekaj kar predlagamo, ustavno oziroma ni ustavno. Prav v tej presoji je implicitna tudi presoja ustavnosti samega zakona, ki smo ga sprejeli. In če opozicija ni prepričana o ustavnosti tistega zakona, ima vse pravne možnosti, da sproži ustavno presojo zakona. Ampak tega ne počne. Govori pa veliko o neustavnosti naših predlogov in teh rešitev. Zato imamo lepo priložnost, dajmo ustavnim sodnikom vse podatke, počakamo, pa vidimo kaj bodo rekli. Jaz Ustavnemu sodišču zaupam in seveda upam in upamo, da tej ustanovi zaupa tudi opozicija.
Poslanska skupina Zares bo sklep podprla.