O spremembah Ustave RS
V poslanski skupini ZARES se strinjamo s predlaganimi spremembami Ustave Republike Slovenije in z vladnim predlogom uvedbe t.im. ameriškega modela kriterijev, vendar predlagamo nekaj dopolnil.
V poslanski skupini ZARES omenjene spremembe Ustave Republike Slovenije podpiramo, saj smo prepričani, da je mogoče zgolj s spremembo ustave doseči razbremenitev ustavnega sodišča, ki se bori z zaostanki. Ustavno sodišče bo v izbranih zadevah na zahteve in pobude ter pritožbe lahko odgovorilo v bistveno krajšem času kot doslej, s čimer bo tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem zagotovljena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in dejansko zagotovljeno varstvo ustavnih pravic. Ustavno sodišče zaradi izredno številnih pristojnosti in izjemno širokega dostopa do sodišča namreč ne more več učinkovito opravljati svoje ustavne funkcije.
S spremembami bi dosegli, da bi se sodišče posvečalo le pomembnim zadevam, ustavna pritožba pa bi resnično postala posebno in izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega sodišče preverja le posebej utemeljene primere. Ustavno sodišče namreč dobi več primerov, kot jih zmore rešiti v doglednem času, zato mora imeti možnost določiti prioritete za primere, ki lahko izrišejo standarde varovanja človekovih pravic – bodisi, ker gre za zelo hude kršitve človekovih pravic ali svoboščin, ali zaradi posebne narave primera. V poslanski skupini ZARES menimo, da je neprimerno, da mora sodišče odločati v tisočih ali deset tisočih primerih, kjer so stališča jasna. Izjemnega pomena za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin so zadeve, kjer prihaja do njihovih kršitev ter zadeve, ki so načelnega pomena za razvoj ustavnopravne prakse.
Ustavno sodišče bi po našem mnenju le tako lahko vnovič izvrševalo svoje temeljno poslanstvo – varovanje ustave in človekovih pravic.
V PS ZARES podpiramo ameriški model kriterijev, kdaj se zadeva sprejme v obravnavo. V bistvu gre za diskrecijsko pravico ustavnih sodnikov, da sami presodijo, kdaj gre za zelo hude kršitve človekovih pravic ali svoboščin ali za posebno naravo primera. Po tem modelu bi ustavno sodišče samo izbralo, katere vloge bo obravnavalo. In za ta model se je odločila vlada. Po našem mnenju se je odločila prav.
Menimo, da je nekaj fundamentalističnega v trditvah, da v nobenem primeru ne bi smela biti spodkopana pravica do individualne pritožbe. Nihče ne želi ukiniti pravice do individualne pritožbe, a če imamo deset tisoč primerov, ki povzročajo zaostanke velikih razsežnosti, je že s tem okrnjena pravica do individualne pritožbe in obravnave. Državljani imajo pravico, da dobijo odgovor oziroma odločitev sodišča v doglednem času. Zapoznela pravica ni pravica oziroma je zanikana pravica.
Zato bomo predlog, da se začne postopek za spremembe Ustave Republike Slovenije, ki bodo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije zagotovile, da bo lahko učinkovito opravljalo funkcijo varuha ustave ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podprli.
V poslanski skupini Zares tudi upamo, da pri izražanju (ne)podpore predlogu, da se začne postopek za spremembe Ustave Republike Slovenije, ne bo – kot že tolikokrat doslej – prišlo do neke vrste nasprotovanja tem prepotrebnim spremembam zaradi političnega prestiža oziroma tekmovanja. Političnega prestiža oz. tekmovanja predvsem zaradi tega, ker bi se s tem izrazilo nestrinjanje tako s predlogi sedanje koalicije oz. opozicije iz prejšnjega mandata – o tovrstnih spremembah ustave se je govorilo že v prejšnjem mandatu – kot tudi s predsednikom države, ki v tem mandatu prvi pozval k spremembam ustave in o nujnosti tega spregovoril na plenarnem zasedanju tudi poslancem Državnega zbora. Po drugi strani pa je (ne)pripravljenost podpreti predlagane spremembe lahko tudi izraz nestrinjanja z odločitvami Ustavnega sodišča. Zato se nam argumenti, da bi ta predlog sprememb ustave znižal že doseženo raven ustavnega varovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ne zdi prepričljiv, še posebej, ker je v ustavni zakon mogoče vključiti kavtele (previdnosti ukrepi), s katerim bi se sistem selekcije obravnave zadev kvalitativno izboljšal na način, da bi se morebiti (slednje predlaga tudi strokovna skupina pri ustavni komisiji) ameriški model dopolnil s kvalitativnimi kriteriji za presojo primerov in določilo število ustavnih sodnikov, ki bi lahko zahtevali obravnavo neke zadeve.
KAJ PREDLAGAMO
V Zares bomo v nadaljevanju obravnave oziroma razprave o osnutku ustavnega zakona, če bo predlog za začetek postopka sprejet, predlagali naslednja stališča:
V PS ZARES predlagamo, da bi pobudo lahko Ustavno sodišče sprejelo v obravnavo v primeru naslednjih orientacijskih kriterijev:
- če je pomembna za rešitev vprašanja posebnega ustavnopravnega pomena,
- pomembnega ustavnopravnega (načelnega) pomena, in
- če je potrebna za uveljavitev oz. varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin; za to gre tudi v primeru, če bi pritožniku z odklonitvijo odločitve nastala posebno težka škoda.
Ta rešitev bi lahko predstavljala kompromis dveh divergentnih tendenc: tiste, ki teži k radikalnejšemu razbremenjevanju ustavnega sodišča (uvedba diskrecije po ameriškem vzoru), in druge, ki skuša na vsak način slehernemu državljanu ohraniti enakost pred zakonom tudi v pogledu enakega varstva ustavnih pravic pred ustavnim sodiščem.
Predpisovanje kriterijev seveda pomeni, da potem tudi to odločanje ne bi bilo popolnoma prosto oz. diskrecijsko, ampak vezano na izpolnjenost ali neizpolnjenost z ustavo določenih orientacijskih kriterijev – karkoli bi sodna praksa iz prej navedenih orientacijskih kriterijev potem naredila.
Razbremenitev ustavnega sodišča po ameriškem vzoru je po našem mnenju smiselna samo ob hkratni zagotovitvi nepristranske selekcije zadev brez dolžnosti sodišča da utemeljuje, zakaj nekaterih zadev ni sprejelo v obravnavo – sicer utegne biti ena stran možnih vlagateljev in njihovih interesov vnaprej izključena od možnega dostopa do ustavnega sojenja. Tako bi za sprejem zadeve v obravnavo po našem mnenju morala zadoščati manjšina glasov sodnikov – trije od devetih.
In še naše stališče glede dopolnitve glede subjektov, ki so zaradi svojega ustavnega položaja oziroma pomena upravičeni z zahtevo začeti postopek pred Ustavnim sodiščem:
1. V PS ZARES smo prepričani, da bi med organi, ki lahko zahtevajo ustavno presojo zakona moral ostati tudi Informacijski pooblaščenec. Informacijski pooblaščenec je organ, ki ima poseben pomen za uresničevanje pravne ali socialne države oziroma varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ima vse tiste lastnosti, ki bi jih moral imeti organ, ki ima pravico vložiti presojo ustavnosti posameznega zakona. Glede na to, da je omenjeni organ v šestih letih obstoja vložil sedem zahtev, je jasno, da ne prispeva k sodnim zaostankom, ki so poglavitni argument za spremembe ustave.
2. Prav tako podpiramo predlog ZOS, da bi imela reprezentativna združenja občin, ki predstavljajo interese svojih članic pred državnimi organi, kadar ti oblikujejo predpise, s katerimi se določajo naloge, pravice in dolžnosti občin, možnost, da združenja občin tudi kasneje pred ustavnim sodiščem zahtevajo presojo skladnosti z ustavo v primeru odločitev, kadar te posegajo v interese članic oz. občin.
3. Argumenti iz druge točke pa bi po našem mnenju morali veljati tudi v primeru samoupravnih italijanskih in madžarskih narodnih skupnosti. V obeh primerih gre namreč za kolektivno zastopstvo pripadnikov narodnih skupnosti, prek katerega uveljavljajo svoje interese. Obe skupnosti bi torej morali biti konstitualiziran predlagatelj postopka ustavosodne presoje.
STALIŠČE PS ZARES DO OSTALIH PREDLOGOV STROKOVNE SKUPINE PRI USTAVNI KOMISIJI
Kar se tiče pomislekov strokovne skupine glede vloge predsednika republike kot predlagatelja postopka presoje ustavnosti menimo, da bi moral zaradi vloge, ki jo ima v postopku razglasa zakona, imeti možnost naknadne kontrole zakona. S tem bi na nek način funkcijo predsednika republike okrepili, pri čemer pa bi po našem mnenju še vedno ostal znotraj okvirov parlamentarnega sistema, ki smo ga uvedli v Republiki Sloveniji. Morebitna predhodna presoja zakona pred promulgacijo zakona in s tem odložitev uveljavitve zakona kot možna alternativa predlogu vlade pa bi po našem prepričanju resno posegla v razmerja med vejami oblasti.
Glede prenosa pristojnosti za presojo podzakonskih predpisov podpiramo pripombe in predloge strokovne skupine.
Cveta Zalokar Oražem,
vodja poslanske skupine Zares