Časovne banke niso delo na črno
Na današnji seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so poslanske in poslanci obravnavali predlagan Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno, ki želi v prvi vrsti postaviti strožja merila in nadzor za omejevanje dela na črno, ker neposredno konkurira delovnim mestom, zavira podjetništvo, šibi pritok sredstev v javno blagajno ter spodjeda socialno državo.
V poslanski skupini Zares se zavedamo pomena omenjenega zakona, vendar smo predvsem zaradi razvoja družbe, po naši oceni, podali nekaj pomembnih dopolnil, ki bi lahko okrepile medčloveško solidarnost in pomoč med ljudmi.
Eno izmed pomembnejših dopolnil je dopolnilo, ki med izvzete dejavnosti iz dela na črno, vključuje tudi tako imenovano časovno bančništvo, ki ga ne moremo šteti med tako imenovane tradicionalne oblike medsebojne pomoči, marveč za novo obliko povezovanja oziroma kohezijo, ki sledi odprto naravnani družbi. Gre za obliko medsebojne pomoči v okviru posameznih časovnih enot (v tujini že poznano prakso), čemur so žal nekatere poslanske in poslanci nasprotovali. S takim ravnanjem se je jasno pokazala neenotnost pri določanju meril medsosedske in druge socialne pomoči, zato je predstavnik Zaresa, Vito Rožej sejo zapustil.
V poslanski skupini Zares upamo, da bomo v nadaljnji obravnavi predloga zakona s koalicijskimi partnerji in vlado uspeli poiskati tak kompromis, ki bi pri izvzetju storitev oziroma dela na črno enako obravnaval stare ruralne prakse in nove urbane, ki bodo temeljile izključno na medčloveški solidarnostni pomoči.
V Poslanski skupini Zares smo prepričani, da je omejevanje dela na črno izrednega pomena, ki pa mora iti v korak s časom zato bomo odločitev o (ne)podpori zakonu sprejeli do začetka obravnave na seji Državnega zbora.